Poslovil se je prvi selektor ženske članske reprezentance

Vsem v rokometnih krogih znan kot Baško si se tuzemsko poslovil v času, ko pomlad prehiteva po koledarju in že brsti novo življenje v naravi. Novo in mlado si imel rad tudi kot trener in si s strokovno hrabrostjo pošiljal v rokometni ogenj rokometne golobrade mladce, ki si jim vlival zaupanje v njihove sposobnosti. Ni te motilo, da te je večina tikala saj si v sebi ohranil mladostnega rokometnega duha in si se znal vživljati v rokometne duše in jim pomagal izpolnjevati športne sanje. Z dušo rokometnega fanatika si strastno v globoko starost predajal svoje bogato znanje in izkušnje v vseh pogledih ne samo na športnem področju. 

Znanje in izkušnje pa si že zarana pridobival kot odličen rokometaš na položaju krožnega napadalca kot reprezentant SFRJ in na priporočilo legendarnega selektorja Ivana Janeza Snoja najprej kot trener in nato v obeh vlogah tudi kot mladi trener ter igralec v RK Rudar Trbovlje v šestdesetih letih, ko je bil ta klub pojem rokometa za slovenske razmere in prvi prvoligaš takratne skupne države. Bil si pionir na tem področju in začel vlivati samozaupanje »janezom«, da so lahko reprezentanti svetovne rokometne velesile saj je iz teh vrst prišel prvi članski reprezentant Zdravko Ačkun s katerim sta gojila prijateljstvo celo življenje. Povezal pa vaju je ravno ta čudoviti šport. 

Trenersko pot si nadaljeval v majhnem kraju takratne republike BiH v Zavidovičih kjer si ustvaril stabilnega prvoligaša in tvoj igralec Timko je bil prvi Jugoslovan, ki je kasneje zahvaljujoč tvojemu trenerskemu delu zaigral v slavnem Kielu. Po vrnitvi v Slovenijo si prevzel vodenje RD Slovan in ga prav tako popeljal v  1. zvezno ligo v sedemdesetih letih, ki je bila takrat najmočnejša liga na svetu. Pomemben pečat si dal generaciji na čelu z Brglezom, Krivokapićem, Goriškom, Tomincem,Mahnetom…, ki so kasneje dosegli še vedno največji uspeh tega športnega kolektiva in sicer osvojitev naslova prvakov takrat najmočnejše lige na svetu in vice prvakov v takratnem evropskem pokalu državnih prvakov v začetku osemdesetih. Po službovanju na Slovanu si bil prvi strokovni sodelavec pri RZS in tudi na tem področju oral ledino za kasnejše igralske in trenerske rodove. 

Kot trenerska avtoriteta si bil neke vrste mentor in strokovni sodelavec mladinske reprezentance SFRJ pod vodstvom Seada Hasanefendiča, ki je na švedskem 1979 na II. SP mladincev osvojila srebro s tvojima igralcema Šumejem in Mahnetom. Ob naštetem si treniral tudi druge slovenske moške klube med njimi pa tudi ženske Velenja in Olimpije. Tvoj največji trenerski uspeh pa je bil znova povezan s Slovanom, ko si ga ponovno pripeljal v 1. Zvezno ligo in v takratnem pokalu maršala Tita kot finalista tega tekmovanja proti »vesoljcem« iz Šabca v evropski pokal pokalnih prvakov kjer se je naša pot ustavila v Moskvi na polfinalni tekmi proti slavnem CSKA.

Za vse, ki smo bili pri tem soudeleženi in kasneje predajali tudi svoje znanje naprej naslednjim generacijam je premalo prostora. Kasneje si prevzel skrb za mladinski pogon pri Slovanu in bil izjemno ponosen ob osvojitvi naslova klubskega pionirskega prvaka SFRJ v Pančevu. Iz te generacije je izšel naš srebrni vitez 2004 v Ljubljani Boštjan Ficko. V samostojni Sloveniji si bil trener slovenskih prvakinj ŽRK Olimpija in prvi selektor ženske reprezentance. 

Rokomet je bil tvoje življenje in način življenja v katerega si vpel tudi svojo družino saj sta bili obe hčeri uspešni rokometašici tako kot nekoč soproga. Tudi v pokoju si ohranil stik s tem naj… moštvenim športom s treniranjem ali svetovalno vlogo pri RK Mokerc na Igu ter na Škofljici pri tamkajšnjem klubu. O tvoji športni poti igralca in trenerja bi lahko napisali obširno knjigo ali posneli film, zato so v tem zapisu  samo tvoje najpomembnejše rokometne prelomnice. 

Omeniti pa je potrebno še to, da si bil neverjetno razumevajoč za mladostne norije nekaterih razigranih varovancev na in izven igrišča in so s tem povezane nagajive dogodivščine od ust do ust še zdaj predmet rokometnih spominov in debat. V zadnjih letih življenja pa ti je največ veselja ob družini predstavljalo druženje in »rokometovanje« s svojim vnukom prav tako odličnim rokometašem. Tudi na ta način si poskrbel, da se rokometno kolo življenja vrti naprej. 

Tudi tam zgoraj Ti spoštovani Baško v tem pogledu ne bo dolgčas saj vas je tam že cela plejada asov slavne jugoslovanske rokometne šole. Uživajte v vsem najljubši zabavi in istočasno delu vas vrhunskih rokometnih profesionalcev. Večna Vam slava.

Zapisal Aleš Praznik