V spomin dr. Robertu Bajuku (1961-2020)

Iz tega moštva sta prišla tudi dva kasneje svetovna mladinska prvaka sveta na SP 1981 v Portu na Portugalskem. To omenjamo zato, da se ve in ne pozabi kaj je takrat pomenil jugoslovanski mladinski rokomet iz katerega bazena se je napajala takrat nedvomno najmočnejša članska liga na svetu. In v tem prostoru takratne širše domovine je bilo naše takratno mladinsko moštvo najboljše z zmago v finalu proti moštvu kluba slavnega imena Metaloplastika iz Šabca v katerem so bili trije kasneje članski reprezentanti (naš nekdanji selektor Vujović, Kuzmanovski in Lukić) v našem si imel posebno mesto tudi Ti spoštovani soigralec in prijatelj Robi. 

Istega leta pa si bil tudi reprezentant Slovenije na mladinskem turnirju Bratstva in enotnosti -državnega prvenstva republik in pokrajin SFRJ kjer je ta generacija prvič in zadnjič za Slovenijo osvojila naslov prvaka Jugoslavije. Bil pa si zraven dve leti pred tem tudi v Beogradu ob osvojenem drugem in, leto pred tem v Ajdovščini, z osvojenim prvim mestom za mladince ŽRK Aero Celja na državnem klubskem prvenstvu. 

Za marsikoga izmed nas si bil osebnostno velika uganka zaprt v svoj svet kot rastlina sramežljivka, ki se zapre, ko se ji nekdo približa in kot tak neprebrana knjiga. Naša skupna rokometna pot se je začela zate na OŠ Polule za večino nas pa po drugih šolah za katere smo nastopali na občinskem prvenstvu v rokometu osnovnih šol, kjer nas je odkrival prof. Tone Goršič in nas usmerjal v klubske vrste. Večini ali vsem nam je bil rokomet kot igra in druženje na in izven igrišča najpomembnejša stvar naše mladosti. 

Tebe ni krasila samo inteligenca zaradi katere si tudi uspešno končal študij medicine temveč tudi športna zaradi katere si bil navzlic nekaterim naravnim omejitvam kot je višina in teža odličen levi zunanji. Ob tem si bil za nameček še izjemno borben,predan kolektivu in odgovoren do sebe ter moštva. Znotraj moštva smo se eni družili izven igrišča bolj drugi manj, odvisno od lokacije doma in šole. Tvoj krog so zato bili bolj fantje s Polul ali njim blizu. Tvoj ožji krog so predstavljali Tone Tiselj s katerim sta bila skupaj celo OŠ sošolca in na gimnaziji ter celo skupaj na služenju vojaškega roka, Tone Medved tvoj konkurent za položaj levega krila in Mišo Jonak odlični krožni napadalec. 

Za pomembnost rokometa v naših življenjih je pomenljiv podatek, da je iz te generacije izšlo celo kasneje bolj ali manj enajst uspešnih trenerjev rokometa. Tudi Ti si svojo študijsko zdravniško pot malo zavlekel ravno zaradi te naše skupne mladostne ljubezni in bil tudi dolgoletni član članskega moštva. Letos je minilo štiri desetletja kar smo osvojili naslov mladinskih prvakov Jugoslavije v takrat precej oddaljenem Prilepu. Želja vseh je bila podoživeti takratne dogodke in našo mladost na skupnem srečanju s ciljem popularizacije rokometa v Pomurju za kar smo imeli že vse napeljano. 

Žal nam je vojno stanje na področju, ki si mu poklicno namenil zrela leta, to preprečilo tako kot nam onemogoča dostojno osebno poslednje slovo. Zato se bomo od tebe poslavljali več časa in morda še bolj čustveno kot sicer. Ob obletnici nas je znova povezal - kot moštvo - tvoj prerani odhod, katerega del boš večno tako ali drugače. Ob vsem ostalem se tam zgoraj tudi kdaj poigraj z žogo in nekoč bo tudi tam naše moštvo znova popolno za kakšno obletnico. 

Počivaj v miru Ti želijo tvoji soigralci - prvaki.