Dragi Miloš, Mišo, Miki, Milojko ali Pipi…
Tako kot si sam rad dajal vzdevke posameznim igralkam, si tudi ti imel poseben vzdevek različnih generacij rokometašic. Nekateri celo niso za v javnost. Tvoj odnos z nami je bil tako pester in raznovrsten, poln vzponov in padcev, od popolne idile pa do tega, da bi te najraje, saj veš...
Opisati te na kratko je misija nemogoče, ker v naših očeh in v našem spominu boš ostal Special One Man Band, posebnež z veliko začetnico. Bil si nam kot oče, ki je vedno našel čas, ko smo želele kakšen nasvet ali pogovor, ki seveda nikoli in trajal manj kot šolska ura. Tako kot me, so ti bili hvaležni tudi telefonski operaterji bili. Hvaležne smo ti za čas. Šele sedaj, kot odrasle osebe znamo ovrednotiti veličino tega. Sedaj, ko vemo, kaj pomeni čas.
O kakšni stvari si imel svoje teorije, ki si jih razumel samo ti, a če nas že nisi prepričal, si nam dal vsaj širino razmišljanja. Skozi dolga leta tvoje trenerske poti v ženskem rokometu, se je napletlo toliko medčloveških in osebnih vezi, da je to nemogoče opisati. Legendarne so tvoje nagajivosti na svoj in naš račun, vse s ciljem ustvarjanja sproščenega in dobrega vzdušja med nami. Veliko stvari si ovekovečil s svojo prijateljico video kamero, s katero si nam paral živce. Tudi, ko si dobil bananin olupek na mikrofon kamere, nisi odnehal. Vedno si rekel: "še prosile boste za posnetke."
In seveda – Imel si prav. Ali pa, ko si med nami hodil z Walkmanom, češ muziko poslušaš. Aha, muzika ja. Sploh nisi imel vklopljene, ampak si naše pogovore poslušal. In ker vem, da si tukaj nekje med nami, tokrat verjetno z MP3 poslušaš naš pogovor.
Kljub vsem nesporazumom, ki smo jih imeli si nas naučil toliko, da ti ostajamo hvaležni do konca naših življenj. Učitelj z veliko začetnico. Nam vsem na svoj poseben način.
Kot je omenila ena tvojih rokometašic, si bil »car«. Držati skupaj 20 deklet je bil kar zajeten zalogaj. A ne za tebe. Iz generacije v generacijo. Različna dekleta. A vedno si znal iz nas potegnit največ in najboljše. Vedno si nam bil na voljo, pripravljen poslušati… tudi ko nisi bil več naš trener.
Pa kam vse si nas peljal. Saj smo videle celo Evropo. Res je, kot pravi ena tvojih rokometašic, živel si za rokomet in za nas. In spet druga rokometašica: "srečne smo, da smo ga poznale."
In tretja: "pomembno je, da smo se imele lepo in da smo uživale v vsem kar smo počele. Kot človek nam je Miloš ogromno dal." Se javi še četrta: "res je bil neizprosen in velikokrat sem morala zapustiti trening – predolg jezik. A sem mu neizmerno hvaležna za to, za vsako priložnost, ki mi jo je ponudil in za vso pomoč, da sem danes kakršna sem."
Tvoje besede so imele na nas velik vpliv, četudi je kdaj delovalo, kot da te sploh ne poslušamo. Bil si pomemben del naše mladosti. Ponosne smo na to, da si bil v nekem obdobju naš trener, naš angel varuh... "Resnično upamo, da smo tudi me tebi dale delček sebe," je povedala še ena izmed tvojih rokometašic.
In veš Miloš, tudi ob smrti si nas še enkrat več zbral skupaj in nas poenotil… Sedaj, kot odrasle osebe lažje in bolj objektivno vrednotimo kaj si nam dal, šele sedaj razumemo tvojo veličino. Veličino dajanja drugim, veličino poslanstva biti trener, vzgojitelj. Sedaj tudi razumemo, kako je biti "nerazumljen širši množici". Sedaj razumemo in vemo kaj in koliko si nam dal. Miloš, v imenu vseh, velika HVALA.
Tebi v spomin, upoštevaje, da si bil vedno boljši govorec kot poslušalec bom zaključila.
Miloš, danes tukaj, ob tvojem slovesu, smo zbrane različne generacije tvojih igralk, tvojih rokometašic, ki se bomo še dolgo med seboj pomenkovale o naši skupni poti, se spominjale naših skupnih trenutkov, tudi obžalovale, da ti nismo že prej povedale, da sedaj vemo, koliko si nam dal, da si bil sokreator naše mladosti in, da si nam na nek način tlakoval pot v svet odraslosti.
Za slovo od tebe bomo v našem in tvojem imenu obdarile prihodnje rodove rokometašic iz okolja, ki ti je na simbolni ravni predstavljal drugi dom in družino, ker vemo, da bi te to osrečilo.
Zdaj pa le poslušaj svojo muziko in počivaj v miru.
Miloševe punce
---
Prebrala Branka Mijatović na poslednjem slovesu.