Proti članski reprezentanci Irana slovenski mladinci izgubili v zadnji sekundi

Z golom v zadnji sekunde tekme je tretja ekipa Azije  in tudi udeleženka januarskega svetovnega prvenstva premagala mladinsko vrsto Slovenije, ki je v tem drugem srečanju delovala veliko bolje kot proti mladinski vrsti Irana.  Ekipa je bila namreč bolj spočita in tudi časovna razlika ni več tako vplivala na zbranost v igri.

Iran – Slovenija (U-20)  30:29 (11:16)

Teheran – Športna dvorana. Sodnika: Hedarpoor in Khuukpoor (Iran).

Iran: Said, Asad (10 obramb) ; Rahmati 3, Nosrati Sh. 2, Mahryar 2, Nosrati K. 1, Samsami, Kazemi 2, Kiani, Sekenari 9 (5), Mousavi 2, Abuei, Rajabi 1, Barbat 3, Karamtan, Rezaei 2. Selektor: Borut Maček.

Slovenija (U-20): Kastelic (7 obramb), Blaževič (5 obramb); Blagotinšek 2, Suholežnik 1, Groff, Lapajne 1, Maroh 3, Janc 7, Jurečič 1, Ovniček 1, Gjerek , Levc 8 (1), Kodrin, Bratkovič 3, Jenko-Bogdanič, Šol 1. Selektor: Slavko Ivezič.

Sedemmetrovke: Iran 6 (5), Slovenija 1 (1)

Izključitve: Iran 6, Slovenija 6 minut.

Slovenci so tekmo proti domači članski vrsti, ki jo vodi naš trener  Borut Maček, začeli odlično in povedli s 5:1. Iranci so odgovorili z delnim izidom 4:0 in izenačili, vendar to našim ni pristriglo peruti. Nadaljevali so z dobro igro v obrambi in napadu ter spet povedli, najprej z minimalno prednostjo, nato pa so do polčasa, s kombinatorno in hitro igro, spet pobegnili za pet zadetkov. Na semaforju je ob odhodu v garderobo pisalo presenetljivih 16:11.

V tem ritmu so slovenski mladinci zdržali skoraj do konca tekme,  ko je za preobrat poskrbela sedmerica, na katero Maček sicer najmanj računa, tokrat pa je zaigrala zelo agresivno obrambo s tesnim pokrivanjem naših najboljših strelcev, kar je domačim prineslo izenačenje na 25.

Od takrat do konca so naši štirikrat povedli za gol razlike, Iranci pa vedno izenačili. Zmagoviti zadetek in svoje drugo vodstvo na tekmi so dosegli s krilne pozicije v zadnji sekundi tekme. Naši, ki so nastopili brez kapetana ekipe Tilna Kodrina, ki se je poškodoval na treningu, si za prikazano zaslužijo vse pohvale. Slavko Ivezič in pomočnik Aleksander Lapajne upata, da bosta lahko do konca gostovanja uresničila vse tisto, kar sta si zamislila za to fazo priprav, ki so se izkazale za zelo koristne. 

V Iranu igrajo kakovosten rokomet, hkrati pa si želijo tudi tesnejšega sodelovanja z Slovenijo. Zasluga za to gre Borutu Mačku, ki se je kot trener iz Katarja vrnil v Iran, kjer je z reprezentanco dosegel bron na azijskem prvenstvu. Maček je poskrbel tudi za srečanje pri predsedniku iranske rokometne zveze dr. Khosra Nasiriju, ki je sprejel celotno vodstvo slovenske ekipe in izrazil željo po tradicionalnem sodelovanju. Slovenija je zanje pravšnji partner, saj ima kakovostne selekcije  vseh starostnih skupin. V Iran bi radi povabili tudi slovenske mladinke ter pridobili še kakšno slovensko trenerko za njihovo žensko reprezentanco.  Pripravljeni so podpisati dogovor o sodelovanju, o tem pa bo tekla beseda avgusta, ko bo Iran na pripravah v Sloveniji.  V imenu RZS se je Nasiriju zahvalil vodja naših moških reprezentanc Uroš Mohorič.

O tem so obširno poročali tudi domači mediji. Že o tekmi mladih so poročale tri največje iranske televizijske hiše, osrednja nacionalna televizija pa je prispevek o tem uvrstila kar takoj za poročilom s polfinalne tekme svetovnega prvenstva.

Domači, s katerimi bodo mladinci odigrali še dve tekmi, so se pri organizaciji gostovanja Slovencev zelo potrudili, tako z namestitvijo, kot tudi z organizacijo treningov, prevozov in tekem. Urnik Slovencev je zelo zatrpan tudi zaradi velikih razdalj v velemestu, kjer najdaljša ulica meri kar 52 kilometrov.  To pa je poleg problemov z internetno povezavo tudi največji problem, saj zaradi velike gneče v prometu naši vsak dan za vožnjo do dvorane, ki je oddaljena le dobrih deset kilometrov,  porabijo skoraj dve uri.

(rp)