Intervju z Brankom Tamšetom

Rokometaši velenjskega Gorenja so skozi vso sezono kazali lep rokomet, nekaj je bilo padcev, a prišli so do točke, ko je zadnja tekma prvenstva v neposrednem obračunu odločala o naslovu državnega prvaka. Nalogo so pod vodstvom Branka Tamšeta, nekdanjega igralca Gorenja, v tej sezoni pa pomočnika trenerja Ivice Obrvana, opravili z odliko.

Ves trud je s prvim naslovom državnih prvakov zdaj vendarle poplačan.

Igralci so skozi celotno končnico kazali veliko srce, borbenost, željo, hotenje... Vsaka tekma, ki smo jo igrali, je bila pravzaprav odločilna. Težko je bilo fante pripraviti na tekme v napornem tekmovalnem ritmu sobota-sreda-sobota. V teh dveh mesecih so se morali igralci marsičemu odreči, toda zdaj je vse pozabljeno. Zasluženo se veselijo prvega naslova državnih prvakov.

Čeprav ste na zadnji tekmi proti Cimosu že zaostajali za tri zadetke, se v nobenem trenutku niste predali.

Velikokrat smo bili na tekmah v končnici pri negativnem izidu, predali pa se nismo in smo ga večkrat tudi obrnili v svoj prid. Verjeli smo do konca in izšlo se nam je, tako kot tudi na odločilni tekmi proti Cimosu v Kopru. Pri 19:16 za gostitelje sem vedel, da smo odlično kondicijsko pripravljeni in da bo naših pet minut še prišlo. In to se je zgodilo v končnici. Obrnili smo tekmo in dobili tekmo tudi v psihološkem smislu.

Sezone za vas še ni konec, saj vas čaka še povratna tekma finala EHF proti Gummersbachu. Ali lahko vseeno ocenite letošnjo sezono?

Ne, ne morem. Lahko potegnem črto le pod državno prvenstvo in pokal Slovenije. Odhajamo še v Nemčijo, proti Gummersbachu imamo aktiven rezultat ter še nekaj rezerv v igri. Predvsem tu mislim na vratarja Ivana Gajića. Če bo ponovil takšno predstavo, kot jo je prikazal proti Koprčanom, imamo lepe možnosti tudi na povratni tekmi v Kölnu. Mislim, da bodo fantje grizli do konca, branili slovensko in velenjsko čast. Morda nam uspe celo dvojni met, kajti po naslovu državnega prvaka bomo popolnoma razbremenjeni. V takšnih trenutkih ti gre od rok vse tisto, česar ne zmoreš, ko si v krču. Tudi če nam ne bo uspelo, ne bo tragedija, saj smo v tej sezoni zares veliko naredili in dosegli. Tako v domačih tekmovanjih kot v Evropi, kjer smo Sloveniji priborili veliko število točk za klubsko lestvico EHF.

Tudi na vaših ramenih je v končnici državnega prvenstva ležalo veliko breme, saj ste morali na klopi prevzeti vlogo glavnega trenerja Obrvana. Kako ste se soočili s tem?

Če povem po resnici, je prišlo kar čez noč, da sem že v svoji prvi sezoni v strokovnem štabu moral prevzeti vlogo prvega trenerja. Seveda sva vse z Ivico Obrvanom delala skupaj pred tekmami, zagotovo pa so nekatere podrobnosti na tekmi, ki jih ne moreš predvideti. Vesel sem, da smo uspešno prišli do konca. Priznati moram, da mi je bilo zelo težko. To, koliko noči je bilo neprespanih, najbolje ve moje dekle. Sem takšen trener, da rad sam analiziram, gledam kasete. "Zastrupljen" sem z rokometom. Čeprav so zlobni jeziki kazali tudi na mene, kot da sem jaz kriv ob neuspehu na pokalu in tekmi proti Celju Pivovarni Laško. A sem sam pri sebi govoril: kar te ne ubije, te okrepi. Tako sem šel iz tekme v tekmo skupaj s celotnim strokovnim štabom.

V končnici tekme s Koprom niste imeli prav veliko priložnosti za pogledovanje proti Ivici Obrvanu.

Ne, saj sem imel 90 odstotkov zadev v glavi v dogovoru z Ivico pred tekmo. So pa seveda tudi detajli, ki sem jih storil na svojo roko. Tudi minuta odmora je bila na lastno pest.

Ste bili pripravljeni na scenarij, da z Ivico Obrvanom ne boste mogli komunicirati, saj je sedel v sedmi vrsti.

Ves čas smo bili pripravljeni na to. Sam sem celo pomislil, da ga morda ne bodo spustili v dvorano. Vse je bilo dogovorjeno in načrtovano prej. Nekako sva se sedaj že začutila – on na tribuni, jaz na klopi. Zagotovo je bila kakšna sugestija, ki sicer ni prišla neposredno do mene, dobrodošla.

Ste opravili trenerski  izpit, neke vrste maturo?

Rekel bi, da je bila to diploma.

Maja Mastnak

Foto: RK Gorenje