Intervju z Boštjanom Kavašem

Rokometaši Gorenja tretjič v klubski zgodovini nastopajo v polfinalu katerega izmed evropskih pokalov. Po polfinalnih dvobojih z ruskim klubom Poljot iz Čeljabinska v sezoni 1994/95 in španskim Valladolidom v sezoni 2003/04, ki sta Velenjčanom preprečila nastop v finalu, ima Gorenje proti švicarskemu klubu St. Otmar St. Gallen zgodovinsko priložnost za premierno uvrstitev v veliki finale pokala EHF. Ali bodo velenjski rokometaši uspešni, bo v veliki meri odvisno tudi od Boštjana Kavaša, odličnega levorokega rokometaša in slovenskega reprezentanta.

Pri žrebanju polfinalnih parov ste imeli veliko sreče, kajti Švicarji so vsekakor slabši kot nemški Gummersbach in španski Aragon.

Polfinale bo zame in verjetno tudi za večino mojih soigralcev vrhunec dosedanje rokometne kariere. Že sam naziv tekme - polfinale evropskega pokala - pove, da gre za veliko zadevo. Imamo veliko priložnost, da se uvrstimo v finale, ki je ne smemo in je ne bomo izpustili iz rok. Motiv in želja vseh igralcev našega kluba sploh nista vprašljiva. Čeprav gre - vsaj na papirju - za najslabši klub med vsemi polfinalisti, ga nikakor ne smemo podcenjevati. Na obeh tekmah bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se uvrstimo v finale, igralci pa bomo iz sebe iztisnili 150 odstotkov svojih moči in znanja."

Pred desetletjem ste se kot igralec velenjskega kluba v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev že pomerili s klubom St. Otmar St. Gallen in bili uspešni.

Drži, saj smo preskočili švicarski klub in si priigrali napredovanje. S Švicarji imam pozitivne izkušnje in upam, da se bo enako razpletlo tudi v letošnji sezoni. Takrat smo visoko izgubili prvo tekmo na gostovanju, kar s šestimi zadetki, a smo na povratni pred domačimi gledalci zmagali še z višjo razliko, saj je bilo deset zadetkov prednosti za Gorenje. Toda ob tem je potrebno upoštevati, da se je v obeh klubih od tistih časov precej spremenilo, v obeh moštvih je ostalo le malo igralcev, poleg tega pa se je tudi rokometna igra v tem času zelo spremenila. Kljub temu se nadejam, da bo tradicija uspehov ostala na naši strani."

Velenjske možnosti bi bile verjetno še večje, če bi lahko računali na nedavno operiranega hrvaškega reprezentanta Ivana Čupića.

Ko se je Ivan poškodoval, je bil to - tako za nas v klubu kot izven njega - zelo velik šok. Ne samo zaradi tega, ker je vrhunski rokometaš, naš najboljši strelec in igralec, ampak tudi zato, ker je odlična in pozitivna osebnost. V igri Gorenja je veliko akcij in sistemov igre povezanih z njim, zato je to zdaj potrebno odmisliti in spremeniti v glavah. Toda po drugi strani se zavedamo, da bomo samo z igranjem tekem "pozabili" nanj, mišljeno seveda v pozitivnem smislu, saj je jasno, da je izgubljen za Gorenje za letošnjo sezono. Njegove zadetke in igre bomo pač morali nase prevzeti drugi, kajti druge rešitve ni, tako da bi se njegova odsotnost v našem moštvu čim manj poznala. Prepričan sem, da zmoremo doseči marsikaj tudi brez njega, čeprav bo pot do tega precej težja."

Odkar je trenerja Ivico Obrvana doletela dvomesečna kazen zaradi disciplinskega prekrška, na treh tekmah v domači ligi in pokalu ni smel voditi moštva. Kako se je to poznalo v vaši igri in na klopi?

"To je v zelo veliki meri pomešalo naš ritem. Obrvan je naš trener, učitelj, mi pa smo bili navajeni nanj, na njegove napotke, način vodenja igre in tekem ter njegove reakcije. In potem to kar čez noč pozabiti ter se navaditi na drugega trenerja, je zelo težak proces. Glede tega smo zagotovo hendikepirani , vendar upam, da se bo to v naši igri iz tekme v tekmo manj poznalo." 

V mesecu dni vas čaka kar devet tekem (sedem v slovenski ligi in dve polfinalni v pokalu EHF), če pa se boste v Evropi uvrstili v finale, pa kar trinajst. Kako boste igralci kos takšnim velikim naporom?

"Nimamo druge možnost, kakor da zdržimo tako velike obremenitve in pritiske, čeprav se zavedamo, da bo to zelo težko. Zavedamo se, da je to tudi cena nastopanja v evropskem pokalu in da imamo v primerjavi s Cimosom in Celjem Pivovarno Laško zaradi tega tudi več tekem. Telesno smo dobro pripravljeni in če bomo takšni tudi v svojih glavah, bomo kos peklenskemu tekmovalnemu ritmu."

V prvih treh krogih končnice za prvaka v slovenski ligi ste se pomerili z na papirju slabšimi tekmeci (Trimo, Prevent, Slovan), zato vas najtežje in tudio odločilne preizkušnje šele čakajo.

Popolnoma se strinjam z vašo ugotovitvijo, kajti zdaj prihajajo tekme, na katerih se bo odločalo o naslovu državnega prvaka. Vsak spodrsljaj je lahko že usoden in odločilen. Poleg štirih tekem s Koprčani in Celjani nas čakata še težki gostovanjui v Trebnjem in Ljubljani, Nobenega nasprotnika ne smeš podceniti, saj gre za dobra moštva. Čeprav imamo tako mi kot Cimos kar precejšnjo prednost pred Celjani, moštvo trenerja Toneta Tislja še ni povsem odpisano iz boja za naslov prvaka. Zato nas čaka še zelo zanimiva in predvsem naporna končnica. Upam, da bomo po desetih krogih vendarle prvi prečkali ciljno črto. Igralci si tega zelo želimo, zato bomo dali vse od sebe, pustili srce in zadnji atom moči na igrišču. Toda če to ne bo dovolj, bomo tistemu, ki bo morebiti boljši, čestitali."


Dejan Kresnik