Slavko Ivezič je kot selektor moške mladinske rokometne reprezentance Slovenije doslej osvojil že štiri kolajne. Začelo se je s srebrno na evropskem prvenstvu na Poljskem leta 2002, nadaljevalo pa z bronom na svetovnem prvenstvu v Braziliji leto pozneje. Nato je sledilo odličje enakega leska na EP 2004 v Latviji, pred dvema letoma pa še srebrna kolajna na odprtem EP na Švedskem. V nedeljo je Iveziču uspel še en veliki met - z mladinsko izbrano vrsto se je po treh visokih zmagah proti Slovaški (40:28), Litvi (35:23 ) in Rusiji (37:26) uvrstil na letošnje svetovno prvenstvo, ki bo od 6. do 19. avgusta v Egiptu.
Na velikih tekmovanjih, še posebno pred domačimi gledalci, je prva tekma pogosto tudi najtežja. Toda vaše moštvo je na premieri suvereno opravilo s Slovaško.
Na lanskem evropskem prvenstvu v Romuniji smo Slovake dohiteli šele v končnici, zmago pa smo si priigrali po podaljšku. Zato je bilo tokrat v naših vrstah kar malce bojazni, toda na igrišču je potem vse delovalo tako, kot mora in kot smo se dogovorili. V primerjavi z dvobojem v Romuniji smo bili mi v popolnejši zasedbi, medtem ko sta pri Slovakih manjkala dva desna zunanja igralca, ki sta tudi med njihovimi najboljšimi strelci. To smo seveda izkoristili, poleg tega pa smo z odlično igro povsem dotolkli nasprotnika.
Litva je že pred začetkom kvalifikacijskega turnirja v Celju veljala za najslabšo reprezentanco med vsemi štirimi.
Moram priznati, da se na reprezentanco Litve nismo posebej pripravljali. Ne zaradi tega, ker bi jo podcenjevali na kakovostni ravni, ampak enostavno nismo imeli posnetkov njene igre. To je lahko vedno dvorezen meč, toda na igrišču smo dokazali, da smo bili upravičeno v vlogi favorita. Kljub temu lahko rečem, da je Litva prikazala proti Sloveniji boljšo igro kot Slovaška.
Verjetno niti največji optimisti niso pričakovali, da bo Slovenija do tak potolkla rokometno velesilo Rusijo, ki je bila papirnati favorit tekmovanja v dvorani Zlatorog.
Zavedali smo se moči Rusov, zato smo jih spoštovali, vendar se jih nismo ustrašili. Taktično smo se odlično pripravili na nasprotnikovo igro. Na osnovi posnetkov tekem reprezentance Rusije pa smo imeli pripravljen kar sedem ustreznih "protiorožij" oziroma odgovorov na njeno igro. Vseh šestdeset minut smo narekovali visok ritem igre in lahko rečem, da je bila to ena boljših predstav sedanje generacije v slovenski mladinski reprezentanci. Fantje so igrali kakovostno in maksimalno, ob takšnen pristopu pa lahko premagamo prav vsakega nasprotnika.
Tri prepričljive zmage na treh tekmah in razlika v zadetkih kar 112:77 oziroma skoraj "plus 12" na vsako - to je več kot dovolj razlogov ob razpletu kvalifikacij v Celju.
Fantje so tako na igrišču kot izven njega delovali na najboljši možni način, za kar si zaslužijo vse čestitke in pohvale. V igri so se dosledno držali dogovorov in uspešno izpolnjevali taktične načrte, tako v obrambi kot v napadu. Z rotacijo smo uspeli držati visok ritem igre, s katerim smo "lomili" Slovake, Litvance in Ruse. V napadu smo bili zelo učinkoviti, saj smo dosegli več kot 37 zadetkov na tekmo, prejeli pa dobrih 25. Za vse, kar so storili na igrišču, so si prislužili najlepšo možno nagrado - nastop na svetovnem prvenstvu v Egiptu. No, tja seveda ne bodo šli na poletni dopust, ampak jih čaka dolgo, zahtevno in naporno tekmovanje, ki bo zanje pomembna preizkušnja tako po športni kot po človeški plati.
Čeprav še niso znane skupine za SP, lahko na osnovi ocene igre Slovenije in drugih reprezentanc verjetno že postavite cilj, ki ga boste skušali izpolniti v Egiptu.
V kvalifikacijah se je zgodilo kar nekaj presenečenj. Poleg Rusije so na primer brez letošnjega nastopa med svetovno elito ostale izbrane vrste Hrvaške, Srbije, Madžarske... Očitno je tudi evropski kakovostni srednji razred vedno bolj izenačen, po drugi strani pa iz ozadja prihajajo reprezentance, ki dobro delajo z mlajšimi selekcijami. Na lanskem evropskem prvenstvu v Romuniji smo osvojili šele 13. mesto, eden od glavnih razlogov pa je bila odsotnost kar petih standardnih reprezentantov. Če bi bilo v popolnejši zasedbi, bi segli precej višje. Cilj v Egiptu? V prvi vrsti bi želeli narediti rezultatski premik navzgor. Zadovoljen bi bil z uvrstitvijo Slovenije od petega do osmega mesta, če pa se bo pokazala priložnost še za kaj višjega, jo bomo seveda zgrabili z obema rokama. Kljub temu ne letimo in ne bomo leteli previsoko, kajti potem so pogosta tudi razočaranja.
Dejan Kresnik