Show menu

Šolsko leto 2008/2009

S ponosom lahko povemo, da se v rokometnih oddelkih gimnazije Šiška šola kar nekaj zvenečih imen slovenskega rokometa. V letošnjem šolskem letu gimnazijo zapuščajo: 

- ANA GROS, članska in mladinska reprezentantka, članica RK Olimpija, v tekmovalni sezoni 2008/2009 pa je bila proglašena za naj igralko in naj strelko 1. državne lige


- ŠPELA KOGOVŠEK, mladinska reprezentantka in članica RK Olimpija


- ANDRAŽ GREBENC, kadetski reprezentant, član mladinske ekipe RD Ribnica in članske ekipe RK Grča Kočevje


- MARK KLARIČ, kadetski reprezentant, član mladinske ekipe RD Ribnica in članske ekipe RK Grča Kočevje; 
                           zlati maturant


Veseli pa nas tudi, da imamo v 3. letniku dijakinjo, ki igra njamočnejšo ligo - ligo prvakinj in to je


- TAMARA MAVSAR
, članska in mladinska reprezentantka, članica RK Krim Mercator.



Prosili smo naše dijake reprezentante, da ob zaključku šolskega leta na kratko strnejo spomine na šolanje v rokometnih oddelkih gimnazije Šiška Ljubljana.

ANA GROS in TAMARA MAVSAR

ŠOLANJE V ŠPORTNEM ODDELKU GIMNAZIJE ŠIŠKA

Sva Ana Gros in Tamara Mavsar, maturantka in dijakinja 3. letnika rokometnih oddelkov, veliki prijateljici, rokometašici, v naslednji sezoni pa bova tudi klubski soigralki.

Obe sva ponosni članici mladinske in članske reprezentance Slovenije in letos smo se z mladinsko reprezentanco uvrstile na EP na Madžarskem. Trenutno pa sva na pripravah članske reprezentance za Sredozemske igre, zato vam bova skupaj predstavili najino izkušnjo šolanja v rokometnih oddelkih gimnazije Šiška.

Za vpis na gimnazijo Šiška sva se odločili zato, ker imava obe zelo radi rokomet, v katerem sva tudi dokaj uspešni in zato, ker sva hoteli normalno usklajevati rokometne in šolske obveznosti.
Na naši šoli imajo veliko razumevanja za nas športnike, posledično tudi rokometaše. Šola in klubi med seboj dobro sodelujejo, tako da dijaki lahko normalno usklajujemo šolo in treninge.
Program na šoli je zelo pester in razgiban, kar se tiče tudi športa. Ob ponedeljkih imamo poleg splošnega pouka na programu tudi atletiko, kjer je letos veliko poudarka na fitnesu. Ob sredah sta na programu dve šolski uri rokometa, kjer delamo predvsem individualno. Trenira nas Sonja Čotar, ki nam s svojimi izkušnjami veliko pomaga pri razvijanju našega rokometnega znanja. Na treningih sodelujejo tudi klubski trenerji, predvsem Uroš Bregar, pomočnik  trenerja RK Krim Mercator in trener mladinske ženske reprezentance, ki je zelo dobro povezan z našo šolo in uspešno sodelujemo. Treningi so namenjeni predvsem razvoju tako posameznika, kot tudi uspešnega timskega dela. Veliko se ukvarjamo z vajami, ki preprečujejo poškodbe, ki so v sodobnem rokometu ena izmed najhujših težav športnika. K zmanjšanju teh poškodb, pa program na naši gimnaziji veliko pripomore, saj se večkrat letno dijaki udeležujemo različnih testiranj.
Seveda je šolanje v športnem oddelku včasih zelo naporno, kajti vsi veliko treniramo tudi po svojih matičnih klubih. In verjemite, včasih je res težko, ampak se da. Tu gre seveda veliko zaslug naši športni koordinatorki prof. Saši Vesel in seveda vse zahvale tudi njej, ki ima za nas dijake veliko posluha. Ko nam je najtežje, vskoči prav ona in nam pomaga kolikor le more.
Pri usklajevanju šolskih obveznosti nama pomaga prof. Mojca Zupan, saj se z ostalimi profesorji dogovarja o ustnih in pisnih ocenjevanjih, kadar sva odsotni.
V ta projekt se vključuje vedno več ljudi, kar je v veliko pomoč tako nama, kot tudi ostalim dijakom, saj se lahko kadarkoli obrnemo na njih.

Obe sva prepričani, da sva se odločili za pravo gimnazijo in jo priporočava tudi naslednjim generacijam, ki prihajajo za nama.
Predvsem za tiste rokometaše, ki si želijo napredovanja, je Gimnazija Šiška pravi naslov.


                                                                                                                                   Ana in Tamara

ŠPELA KOGOVŠEK

MOJE ŠOLANJE NA GIMNAZIJI ŠIŠKA KOT NEPOZABNA IZKUŠNJA

Rokometašica. 18 let. Zaključujem program gimnazije. Zastopam barve Olimpije in ponosno nosim dres z državnim grbom v mladinski reprezentanci. Vse te oznake označujejo mene, Špelo Kogovšek.

Moje življenje je v fazi, kjer prevladujeta rokomet in pridobivanje izobrazbe. Ravnokar se spopadam z maturo in s tem zaključujem obdobje »dogodivščin« na Gimnaziji Šiški. Prav zato me je Sonja Čotar prosila, da svoje dogodivščine strnem na papir in s tem pomagam pri predstavitvi programa na gimnaziji.

Pa naj začnem na začetku. Štiri leta nazaj sem se odločala kje nadaljevati šolanje po končani osnovni šoli. Izbira srednjih šol je velika, zato je tudi odločitev toliko težja. Ker sem že takrat resno trenirala, hkrati pa želela uspešno narediti tudi šolo, sem se odločila za Gimnazijo Šiška. In priznati moram, da mi nikoli ni bilo žal in če bi še enkrat izbirala, se moja odločitev ne bi spremenila. Za moje zadovoljstvo pa je več razlogov. Najpomembnejša prednost je po mojem mnenju, da šola razume športnike in jim pomaga usklajevati šport in šolo.  Športni razred ima poleg razrednika na voljo še pedagoško koordinatorico ter športno koordinatorico. Tako lahko delovanje razreda primerjamo s tekmo. Tako kot je tudi na tekmi pomembno vodstvo, da usmerja potek igre in igralce, prav tako  tukaj, omenjene osebe skrbijo za vsakega posameznika v razredu in razred kot celoto. Sama sem šolo vsa 4 leta opravljala brez večjih težav in z lepimi ocenami, moja uspešnost v šoli pa bi bila gotovo slabša, če šola ne bi podpirala športnikov. Športniki imajo tako posebne ugodnosti: dogovorjeni termini ustnih in pisnih preverjanj, možnost športnih izostankov, manjše razrede (manj dijakov) in dodatne ure športne vzgoje.  Prve tri letnike je na urniku kar 8 šolskih ur športa, v četrtem letniku pa šest. Vsa štiri leta smo imeli enkrat tedensko po dve šolski uri atletiko. Prvi dve leti smo se urili predvsem v šoli teka, naučili smo se teka čez ovire, skoka v višino, skoka v daljino in podobno. Drugi dve leti pa je poudarek na učenju tehnike s utežmi. Vse skozi se učence spremlja z raznovrstnimi testiranji, s katerimi lahko tudi dijaki sami nadzorujejo svoj napredek. Skozi ure atletike smo spoznavali tudi vaje za preprečevanje poškodb in vaje za krepitev trupa. Vedno pa je bilo poskrbljeno tudi za poškodovane športnike, ki so imeli na voljo fitnes ali pa se jim je omogočalo izvajanje programa za rehabilitacijo.  Prva tri leta  smo imeli tedensko tudi dva rokometna treninga. En rokometni trening je vključeval celoten razred, na drugem treningu pa smo bili ločeni po spolu. Na teh treningi je bilo vedno glavno  vodilo: »Igrajmo se rokomet«. Treningi so bili raznovrstni, prilagojeni našemu znanju in navsezadnje sestavljeni tudi glede na našo utrujenost iz klubov. Na treninge smo radi prihajali, ker tu ni bilo nikakršnega pritiska in obremenjenosti z rezultatom, lahko smo preprosto uživali v rokometu.  Zatorej smo se tudi z veseljem udeleževali tekmovanj v rokometu in tam dosegali dobre rezultate.

Poleg tekmovanj na državni ravni pa smo se dekleta udeležila tudi dveh svetovnih prvenstev.  Edina sem imela možnost nastopiti na obeh svetovnih prvenstvih, tako v Franciji, kot na Danskem. Na prvem prvenstvu kot najmlajša, na drugem kot najstarejša. In to so spet spomini, ki me bodo spremljali vse življenje in mi pričarali nasmeh na obraz.

Ostale ure športne vzgoje pa so bile namenjene gimnastiki in športnim igram. Sama nisem ljubiteljica gimnastike, vendar se mi zdijo ure gimnastike koristne, saj lahko z njimi razviješ določene spretnosti kot so boljša orientacija v prostoru, pravilni padci, boljša gibljivost… Ure športnih iger pa so bile naše najljubše. Tu smo se učili spretnosti v košarki, nogometu, odbojki, plesu, badmintonu.. . Ker sem športnica po duši, mi je izredno ugajalo se preizkusit še v drugih športnih,  razredne tekme pa so še bolj začinile naše športne urice.

Morda bo kdo, ki bo rekel, da to ni realno stanje, saj so napisane le dobre stvari. Sama sem na Šiški preživela štiri čudovita leta in slabih stvari je bilo tako malo, da niso omembe vredne. Konec koncev lahko kot rezultat pogledamo to, da smo uspešno zaključili šolanje ter napredovali v rokometu. Zame je bila to lepa izkušnja, ki se je kar prehitro končala. Ostali so mi spomini in nova prijateljstva. A v življenju je pač tako, da se vse enkrat konča. In tako kot se je končalo moje šolanje na Gimnaziji Šiška, se bo končal tudi ta članek. 
    

                                                                                         Lep rokometni pozdrav, Špela.
    

ANDRAŽ GREBENC

ŠOLANJE NA GIMNAZIJI ŠIŠKA

Sem Andraž Grebenc in sem dijak četrtega letnika rokometnega oddelka Gimnazije Šiška oziroma sem ga pravkar končal. Rokomet treniram od petega razreda in mi veliko pomeni, zato sem se tudi vpisal na to šolo. Igram za RD Ribnica, letošnjo sezono pa sem bil posojen v RD Grča Kočevje, ki nastopa v 1. B državni rokometni ligi. Tekmujem v mladinski ligi ter dve leti tudi že v članski. V klubu imam 5-7 treningov na teden ter dve tekmi čez vikend. Že kar nekaj let pa sem tudi v državni reprezentanci. Zaradi številnih treningov in tekem pa mi za šolo ostane zelo malo časa. Poleg tega pa mi veliko časa vzame vsakodnevna pot iz Ribnice do šole in nazaj. Pa vendar mi je nekako uspelo končati šolo, to pa samo zaradi dobrih profesorjev, ki so se nam prilagajali vsa štiri leta. Napovedani datumi in organizirane učne pomoči so nam pomagali priti do konca. Na gimnaziji Šiška mi je bil zelo všeč sistem delovanja, kjer so se vsi trudili tudi za športni napredek dijakov. Zato smo imeli še trikrat na teden treninge pred poukom, kar je včasih znalo biti naporno vendar zelo koristno. Imel sem že kar nekaj kvalitetnih trenerjev, vendar gimnastične in atletske vaje, pod vodstvom prof. Saše Vesel, sem se naučil prav v gimnaziji Šiška. Vse te vaje so zelo pomembne za rokomet. Prav tako so nam prav prišli treningi v dvorani Tivoli pod vodstvom kvalitetne trenerke Sonje Čotar. Zato mi ni žal, da sem se odločil za to gimnazijo. Resda je bilo včasih naporno, vendar z malo svoje volje in veliko volje profesorjev se je vse dobro končalo. Prav tako pa mislim, da so mi vsi ti jutranji treningi prinesli veliko izkušenj in novih stvari v rokometni igri.


                                                                                                                                     Andraž Grebenc