18. 6. 2022
Rogaška Slatina med
16. in 19. junijem gosti prvi mednarodni filmski festival športnega
dokumentarnega in igranega filma v Sloveniji. V tridnevnem programu bo na ogled
več kot 35 filmov na temo športa in olimpizma. Del zgodbe so tudi ambasadorke
ženskega evropskega prvenstva v rokometu, ki so sodelovale na sobotni okrogli
mizi na temo žensk v športu.
Na pogovoru na
Evropski ploščadi so sodelovale dr. Maja Zalaznik, predavateljica na
ljubljanski Ekonomski fakulteti, mag. Maja Pak, direktorica Slovenske
turistične organizacije – obe sta tudi ambasadorki prvenstva - in Anja
Frešer, vodja slovenskih ženskih rokometnih reprezentanc ter nekdanja
slovenska reprezentantka. Debata je osvetlila številne pozitivne vidike
organizacije športnih prireditev pri nas. Sogovornice so se strinjale, da šport
ni le tista dejavnost, ki povezuje igralke in navijače, ampak ima športni
turizem preko podpore svojemu klubu oz. državi tudi pomemben gospodarski vidik.
»Šport imamo v
genih, obenem smo ponosni na destinacije, ki jih Slovenija ponuja. Zanimivi smo
365 dni v letu,« je
prepričana Pakova. Organizacija športnih tekmovanj – Slovenija od srede naprej
gosti mladinsko svetovno prvenstvo v rokometu, v mesecu novembru pa evropsko
člansko tekmovanje – je priložnost, da predstavimo Slovenijo potencialnim turistom,
navijačem. »Naša naloga je, da jih navdušimo že pred prihodom in narediti
moramo vse, da v Sloveniji ostanejo čim dlje, da se pri nas počutijo, kot
doma.«
»Slovenci smo
izjemni gostitelji,« pritrjuje
tudi Zalaznikova. »Poleg tega, da živimo s športom smo tudi strokovno zelo
podkovani. Pomembno je omeniti tudi prostovoljstvo v športu, ki ga je pri nas
ogromno,« s čimer Slovenija kot destinacija v osrčju Evrope ponuja popoln
paket.
Zapuščina, ki jo
velika tekmovanja prinesejo, se kaže na večih ravneh, se strinjajo sogovornice.
Tako v številu nočitev, kot tudi v napredku igralk in razvoju športa kot
takega. »Naša želja je, da se čim več otrok preizkusi v rokometni igri.
Nastopi športnikov na velikih tekmovanjih za sabo potegnejo večji vpis v klube,
večja je medijska podpora in bolj množična je tudi telesna aktivnost mladih,« je
prepričana Frešerjeva. Gibalno dejavni otroci po pandemiji, ki je žal prinesla
porast debelosti, so pomemben učinek velikih tekmovanj in uspehov športnikov in
športnic tudi dolgoročno.
Kljub temu, da
živimo v 21. stoletju, moški in ženski šport še ni izenačen. To je eden od
stebrov prvenstva Stare celine, ki se opira na športni del tekmovanja,
opolnomočenje žensk v športu in družbi nasploh in trajnost. »Igramo isti
šport na isti dimenziji igrišča, a so rokometašice plačane manj, dobimo tudi
manj sponzorskih sredstev,« opozarja Frešerjeva. »Slovenija zagotovo
lahko postane vzorčni primer, kako se z malo skrbnosti in načrtovanja lotiti
tudi področja trajnosti,« dodaja Zalaznikova.
In kakšne so
želje za novembrsko EP, ki ga Slovenija začenja proti Danski? »V športu radi
rečemo, da gremo stopnico po stopnico. Zagotovim vam lahko, da bomo dali vse od
sebe in uspeh, glede na zahtevnost skupine, merili že s tem, da se prebijemo v
glavni del tekmovanja, ki bo potekal v Stožicah.« Slovenija bo prve tekme
odigrala v Celju.
Prav v Celju pa
se 22. junija začenja svetovno prvenstvo rokometašic do 20 let, kjer bodo
nastopile rokometašice iz 32 držav s celotnega sveta. Želja reprezentantk, tako
mladink kot članic, je, da bodo tribune čim bolj obarvane v barvah slovenske
zastave, same pa obljubljajo da bodo, kot pravi slogan novembrskega EP, igrale
s srcem. In nepopustljivo. Do zadnjih sekund.