Bloudkova nagrada v roke srebrnih slovenskih rokometašev

Moška članska rokometna reprezentanca, ki je leta 2004 poskrbela, da je v času domačega evropskega prvenstva celotna Slovenija dihala kot eno, je prejemnica Bloudkove nagrade za leto 2020! Najvišje državno priznanje Republike Slovenije za delo in dosežke na področju športa je prejela v petek.

Ognjen Backovič, Branko Bedekovič, Boštjan Ficko, Zoran Jovičić, Andrej Kastelic, Vid Kavtičnik, Beno Lapajne, Zoran Lubej, Aleš Pajovič, Dušan Podpečan, Roman Pungartnik, Ivan Simonović, Gorazd Škof, Tomaž Tomšič, Renato Vugrinec in Uroš Zorman so imena, ki so pod vodstvom selektorja Toneta Tislja med 22. januarjem in 1. februarjem 2004 poskrbela za dotlej največji in najodmevnejši dosežek slovenskih moštvenih športov. Prva medalja za slovenske reprezentance v kolektivnih panogah na največjih tekmovanjih je bila v soju reflektorjev Hale Tivoli resda srebrna, a za razvoj in prepoznavnost slovenskega rokometa –  in športa nasploh – vredna čistega zlata.

Dosežek tega rodu rokometašem ni bil zgolj naključni, mimobežni sunek vetra. Z obilico zanosa je namreč napolnil tudi jadra naslednikov. Reprezentanca leta 2004 je dokazala, da Slovenija zna in zmore ter da se njena majhnost odraža izključno v kvadratnih kilometrih. V njenih nedrih pa vse bolj glasno in na poskok bije športno srce neskončne velikosti. Srebrni »fantje« so tedaj prišli tudi do drugega nastopa na olimpijskih igrah, vse do danes pa so se nato bodoči rodovi še štirikrat zavihteli v polfinale največjih članskih tekmovanj, kar trikrat v zadnjih osmih letih (SP 2013, SP 2017, EP 2020), pri čemer so leta 2017 v nepozabnem malem finalu pripravili epski zasuk in si herojsko priborili bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v Franciji.

Zgolj nekaj mesecev kasneje v zgodovinskem letu 2004, sredi avgusta, so mladinci na evropskem prvenstvu v Latviji osvojili bronasto medaljo. Ta uspeh so ponovili tudi leta 2009 na svetovnem prvenstvu, med evropsko elito pa znova v letih 2010 in 2012. Vrhunec slovenskih rodov do 20 let je prišel 14 let po prvi slovenski medalji kolektivnih športov na velikih tekmovanjih. Nadarjena generacija je presegla vzornike, ki so jih pri petih ali šestih letih spremljali, prikovani pred male zaslone, in se v Celju leta 2018 povzpeli na evropski vrh.

Po laskavem priznanju športne ekipe leta 2020, ki si ga je moška reprezentanca prislužila z uvrstitvijo v polfinale evropskega prvenstva, je slovenski rokomet nekaj mesecev kasneje bogatejši za novo priznanje.

Bloudkovo nagrado je za izjemen mednarodni športni dosežek že leta 2017 je prejela moška rokometna reprezentanca, ki je istega leta na »mundialu« v Franciji osvojila že omenjeni bron. Te izjemne časti iz sveta rokometa so bili deležni še Rokometni klub Celje Pivovarna Laško (1991), RK Krim Mercator (2001; tedaj pod imenom RK Krim ETA Neutro Roberts), pionir rokometa na slovenski Obali Marcel Djurdjevič (2007; življenjsko delo in izjemen prispevek k razvoju rokometa), Stane Papež (2008; življenjsko delo v rokometu) – prvi Slovenec, ki je zaigral v jugoslovanski reprezentanci, nekdanji reprezentančni vratar, svetovni prvak iz leta 1986 ter nosilec zlate (1984) in bronaste (1988) olimpijske kolajne Rolando Pušnik (2010) ter rokometna trenerja Slavko Ivezič (2011), ki je s svojim delom pripomogel k razvoju številnih rodov slovenskega rokometa ter hkrati k prepoznavnosti slovenskega športa v mednarodnem merilu, in Marta Bon (2015), nekdanja selektorica ženske reprezentance.

Bloudkove nagrade, imenovane po velikemu športnemu delavcu in funkcionarju Stanku Bloudku (1890-1959), Odbor za podeljevanje Bloudkovih nagrad podeljuje od leta 1965. Podeljujejo se posameznikom za izjemni športni dosežek, za življenjsko delo ali za izjemni prispevek k razvoju slovenskega športa.

Na 56. ponovitvi tradicionalne podelitve so Bloudkovo nagrado prejeli še Tadej Pogačar ter Marjeta Kovač in Polonca Sladič (obe za življenjsko delo).

Franjo Bobinac, predsednik Rokometne zveze Slovenije:
"Na Rokometni zvezi Slovenije smo počaščeni, da je slovenski rokomet v zelo kratkem obdobju, po priznanju za Športno ekipo leta 2020, prejel novo laskavo priznanje. Dejstvo je, da v naši deželi mrgoli uspešnih športnih ekip in posameznikov, zato je konkurenca precejšnja. To priznanje nam je še toliko bolj pri srcu, saj je v preteklih letih Predsedstvo RZS moško izbrano vrsto iz leta 2004 za prejemnico Bloudkove nagrade predlagalo že večkrat. Ta reprezentanca je osvojila prvo slovensko medaljo v kolektivnih športih na največjih tekmovanjih, obenem pa dokončno postavila temelje slovenskega rokometa na mednarodnem prizorišču, zato si je Bloudkovo nagrado preprosto zaslužila. Iskrene čestitke vsem tedanjim reprezentantom in članom strokovnega štaba, obenem pa velika zahvala številnim rokometnim delavcem in sredinam, ki omogočate, da so in bodo tudi naslednji rodovi lahko sledili sanjam."