Iztok Puc in Rolando Pušnik v Hramu športnih junakov

Pušnik je pokal za umestitev v hram prejel med slovenskim rokometnim superpokalom v Portorožu, namesto pokojnega Puca pa je priznanje prevzel njegov sin Borut. Pušniku je priznanje podelil nekdanji smučarski skakalec Matjaž Debelak, Pucu pa namiznoteniški igralec Edvard Vecko; oba podeljevalca sta že člana hrama.

DŠNS je s Hramom športnih junakov začel leta 2011, ko je kot prva na prireditvi Športnik leta vanj uvrstilo telovadca Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, najboljša slovenska športnika prejšnjega stoletja. 

Naslednje leto je mesto v hramu našlo 19 športnikov, ki so nastopali do sredine sedemdesetih let minulega stoletja, leta 2013 pa osemindvajseterica, ki je nastopala do osamosvojitve Slovenije, zadnja med njimi je bila nekdanja izjemna alpska smučarka Mateja Svet.

Hram domuje v ljubljanskih Stožicah, kjer so v zelenem ringu dvorane športniki ovekovečenimi s fotografijami in osnovnimi podatki na velikih panojih. S tem želi DŠNS ohraniti tudi rekvizite in druge športne predmete, s katerimi so bili povezani slovenski športniki, ter športne zgodovinske dogodke, tudi iz člankov in prispevkov že upokojenih novinarskih kolegov in drugih. Zato bo skušalo s partnerji doseči tudi, da bi zaživel Muzej športa v obliki, ki si ga slovenski šport zasluži. 

- rojen: 14. november 1966, Slovenj Gradec

- preminil: 20. oktober 2011, San Diego

- dosežki:

OI: zlata medalja s hrvaško reprezentanco na OI 1996 Atlanta, bronasta medalja z jugoslovansko reprezentanco na OI Seul 1988

SP: srebrna medalja s hrvaško reprezentanco 1995 Islandija

EP: bronasta medalja s hrvaško reprezentanco 1994 Portugalska liga prvakov: 1. mesto z Zagrebom leta 1992, 1993

Izjemen pregled in občutek za žogo ter neverjetne strelske sposobnosti so bili zaščitni znak prezgodaj preminulega rokometaša Iztoka Puca. Že v Šoštanju je dokazal, da gre za pravega rokometnega dragulja, dodatno pa se je izbrusil v Banja Luki, Zagrebu in Celju, kjer je postal strah in trepet rokometnih igrišč. V dresu Zagreba je dvakrat slavil v najbolj imenitnem klubskem tekmovanju na stari celini, s Celjem Pivovarno Laško pa je petkrat igral v polfinalu evropske lige prvakov. Ob koncu kariere je igral še za Prule 67. V zgodovini rokometa in športa se je zapisal kot igralec, ki je nastopil kar za tri reprezentance na olimpijskih igrah. V dresu nekdanje skupne Jugoslavije je osvojil bronasto kolajno v južnokorejskem Seulu leta 1988, osem let kasneje je s Hrvaško osvojil zlato odličje v Atlanti, zadnji olimpijski nastop pa je imel v avstralskem Sydneyju leta 2000, ko je v majici s slovenskim grbom na prsih zasedel osmo mesto. S Hrvaško je na evropskem prvenstvu na Portugalskem osvojil bronasto, na svetovnem prvenstvu na Islandiji leto dni kasneje pa še srebrno odličje.

- rojen: 13. december 1961, Celje

- dosežki:

OI: zlata medalja z jugoslovansko reprezentanco 1984 Los Angeles, bronasta medalja 1988 Seul Liga prvakov: 1. mesto z Zagrebom leta 1992, 1993

Rolando Pušnik je gotovo najbolj prepoznavno vratarsko ime v zgodovini slovenskega rokometa, ob Alenki Cuderman in Iztoku Pucu pa edini, ki je osvojil olimpijsko kolajno najbolj žlahtnega leska. To je v dresu nekdanje skupne jugoslovanske izbrane vrste osvojil v Los Angelesu leta 1984, štiri leta kasneje pa v južnokorejskem Seulu še odličje bronastega leska. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra je stopil tudi leta 1986, ko je Jugoslavija slavila na svetovnem prvenstvu v Švici. V svoji dolgoletni karieri je zastopal barve številnih klubov. Prve rokometne korake je naredil v domačem Celju, nato ga je pot peljala v Srbijo, kjer je igral za Crvenko in Niš, nato pa je odšel v špansko Pamplono. Najbolj bogato klubsko obdobje je imel v Zagrebu, s klubom iz hrvaške prestolnice je bil dvakrat evropski klubski prvak, v jeseni svoje kariere pa je igral še za Slovenj Gradec, ljubljanski Slovan, hrvaški Metković in trebanjski Trimo. Ob koncu svoje bogate športne kariere je bil član tudi slovenske slovenske reprezentance, na evropskem prvenstvu na Hrvaškem leta 2000 je osvojil peto mesto, tega leta pa je nastopil tudi na poletnih olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyju, kjer je Slovenija pod vodstvom Leopolda Jerasa osvojila osmo mesto.

---------------------------------------------

2011: Leon Štukelj (gimnastika), Miroslav Cerar (gimnastika);

2012: Rudolf Cvetko (sabljanje), Josip Primožič Tošo (gimnastika), Stane Derganc (gimnastika), Stanko Lorger (atletika), Ivo Daneu (košarka), Jože Šlibar (smučarski skoki), Janez Polda (smučarski skoki), Draga Stamejčič Pokovec (atletika), Janez Žirovnik (kolesarstvo), Nataša Urbančič Bezjak (atletika), Branko Oblak (nogomet), Aljoša Žorga (košarka), Vinko Jelovac (košarka), Mima Jaušovec (tenis), veslaški osmerec (4. OI Tokio 1964), Rudi Hiti (hokej), Peter Šumi (gimnastika), Miro Steržaj (kegljanje), Albin Felc (hokej);

2013: Franc Smolej (smučarski tek), Ciril Praček (alpsko smučanje), Branko Ziherl (skoki v vodo), Tone Cerer (plavanje), Tine Mulej (alpsko smučanje), Janko Štefe (alpsko smučanje), Ivan Toplak (nogomet), Janko Kosmina-Mario Fafangel (jadranje), Tine Šrot (gimnastika), Jurij Uršič (kolesarstvo), Edvard Vecko (namizni tenis), Ištvan Korpa (namizni tenis), Tone Gale (hokej), Milan Zadel (kajak kanu), Stanko Topolčnik (judo), Bojan Križaj (alpsko smučanje), Peter Vilfan (košarka), Bojan Ropret (kolesarstvo), Boris Strel (alpsko smučanje), Alenka Cuderman (rokomet), Borut Petrič (plavanje), Miran Tepeš (smučarski skoki), Jure Franko (alpsko smučanje), Primož Ulaga (smučarski skoki), Andrej Jelenc (kajakaštvo na divjih vodah), Darjan Petrič (plavanje), Matjaž Debelak (smučarski skoki), Mateja Svet (alpsko smučanje);

2015: Srečko Katanec (nogomet), Rok Petrović (alpsko smučanje), Jurij Zdovc (košarka);

2016: Rolando Pušnik (rokomet), Iztok Puc (rokomet).