Ta spletna stran uporablja piškotke
Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

O piškotkih

Kaj so piškotki?

Piškotki so male besedilne datoteke, v katere se zapišejo podatki o obisku spletne strani.

Interakcija med spletnim uporabnikom in spletno stranjo je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni posameznikove preference in izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih straneh pa je bolj učinkovito in prijetno.

Razlogov za uporabo piškotkov je več, kot prvi gotovo njihova lastnost shranjevanja podatkov o stanju posamezne spletne strani (izbira jezika, število prikazanih rezultatov, velikost pisave itn.), pomagajo pri izvajanju spletnih storitev (registracija, vsebina nakupovalne košarice, prijava na e-novice, ogled videa itn.), pomagajo pri zbiranju podatkov o navadah spletnih uporabnikov (število obiskov, uporabnikom zanimiva vsebina itn.), s katerimi si pomagamo izboljšati vašo uporabniško izkušnjo in ocenimo učinkovitost zasnove spletne strani.

Nobeni piškotki, ki jih uporabljamo na svojih spletnih straneh, ne zbirajo podatkov, s katerimi bi vas bilo mogoče osebno prepoznati.

Ker želimo biti z vami popolnoma odkriti, smo pripravili seznam vseh piškotkov, ki jih uporabljamo, in zakaj. Upoštevajte, da se z nadaljnjo uporabo te spletne strani strinjate z našo rabo opisanih piškotkov.

Katere piškotke uporablja ta spletna stran?

Nujno potrebni piškotki

Piškotki, ki nam pomagajo ustrezno prikazati vsebine, omogočajo delovanje obrazcev, košarice in drugih bistvenih elementov spletne strani.
Tovrstni piškotki so aktivni le v času trajanja seje.
Primer uporabljenih piškotkov: ASP.NET_SessionId

Google Analytics

Google Analytics je storitev spletnega analiziranja. Nudi nam informacije o obnašanju uporabnikov na naši spletni strani in nam s tem pomaga ustvariti boljšo uporabniško izkušnjo, prikazati relevantno vsebino itn. Pri razbiranju teh podatkov vas ne moremo osebno prepoznati.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 2 let.
Primer uporabljenih piškotkov: _ga, __utma, __utmb,__utmc, __utmz in __utmv.
Več >>

Youtube

Storitev YouTube uporabljamo za predvajanje video posnetkov, piškotki pa se uporabljajo za beleženje podatkov o ogledih, shranjevanje priljublejnih uporabniških nastavitev, prikaz relevantnih video posnetkov itn.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 10 let.
Primeri uporabljenih piškotkov: Visitor_info1_Live, Use_Hitbox, SID, LOGIN_INFO, use_hotbox, PREF, SSID, HSID, watched_video_id_list, __utma, __utmz, demographics, VISITOR_INFO1_LIVE
Več >>

Google maps

Google maps pripadajoče piškotke uporabljamo za prikaz uporabniku prijaznega zemljevida in označb lokacije.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 10 let.
Primeri uporabljenih piškotkov: SID, SAPISID, APISID, SSID, HSID, NID, PREF
Več >>

Facebook

Piškotki storitve Facebook personalizirajo izkušnjo skupne rabe, saj vam omogoča prijavo in preprosto interakcijo z družabnimi omrežji in beležijo število delitev, všečkov, komentarjev.
Življenjska doba teh piškotkov znaša do 5 let.
Primer uporabljenih piškotkov: act,locale, lu, datr, csm
Več >>

Kako lahko upravljate ali brišete piškotke?

Piškotkov nikakor ne bomo uporabljali za zbiranje vaših osebno določljivih podatkov, po želji pa lahko nastavitve o uporabi piškotkov spremenite tudi v brskalniku svojega računalnika ali mobilne naprave.

Večina modernih brskalnikov omogoča, da sprejmete ali zavrnete vse piškotke, sprejmete ali zavrnete le določene vrste piškotkov ali pa si nastavite opozorilo, da stran želi shraniti piškotek na vašo napravo. Izbrišete lahko tudi piškotke, ki jih je brskalnik že shranil na vaši napravi.

Opozarjamo vas, da v primeru izklopa piškotkov vse funkcionalnosti spletnih strani morda ne bodo delovale enako učinkovito, opozorilo o uporabi piškotkov se bo prikazalo ob vsakem obisku, dolgoročno pa bo to negativno vplivalo na vašo uporabniško izkušnjo.

Postopek spremembe nastavitev piškotkov se v vsakem brskalniku razlikuje. Informacijo o tem lahko poiščete s pomočjo funkcije »Pomoč«, obiščete www.aboutcookies.org, ki nazorno razloži postopek v vseh modernih brskalnikih, ali pa nas kontaktirate prek e-pošte.

Kako ravnamo z vašimi osebnimi podatki, ki jih vpišete v obrazce na spletni strani in prijavi na e-novice?

Podatke, ki jih vpišete v obrazce na spletni strani, uporabljamo izključno za namene predaje sporočila (oddaja povpraševanja, rezervacije, nakupa itn.) oz. zahtevane storitve. Vaše podatke skrbno varujemo in jih nikakor ne posredujemo tretjim osebam oziroma uporabljamo za kakršne koli druge namene.

S prijavo na e-novice soglašate, da vaš elektronski naslov uporabljamo za namene obveščanja o novostih. Iz sistema se lahko kadarkoli izpišete in sicer tako, da v poslanem elektronskem sporočilu kliknete na označeno povezavo za odjavo.

Piškotke Google Analytics in DoubleClick je mogoče onemogočiti tudi s pomočjo navodil, ki so na voljo preko spodnjih povezav:
Google Analytics https://tools.google.com/dlpage/gaoptout?hl=en
Double Click: http://www.google.com/policies/technologies/ads/
AddThis: http://www.addthis.com/privacy/opt-out-saved#.UbmBr6zDCZd

Več informacij o piškotkih je na voljo tudi v smernicah informacijskega pooblaščenca

Tekme v živo
25. 5. 2022

Športniki in športne organizacije enotno: slovenski šport potrebuje podvojitev proračunskih sredstev

Rokometna zveza Slovenije je s partnerskimi zvezami v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije organizirala dogodek z naslovom Kako zagotoviti zadostno financiranje slovenskega športa. Kot govorci in udeleženci so se druženja in razprave udeležili številni vodilni akterji iz športnih, gospodarstvenih, političnih ter novinarskih sfer. Med prisotnimi je bil tudi kandidat za ministra za gospodarstvo, šport in turizem Matjaž Han. Številni udeleženci in predstavniki športnih organizacij so podprli pobudo Franja Bobinca po nadaljevanju dialoga za boljše pogoje za slovenski šport. Športniki in športne organizacije pričakujejo podvojitev proračunskih sredstev za šport.


Večina prisotnih predstavnikov slovenskega športa ter slovenskih vrhunskih športnikov se je strinjala, da je problematika financiranja športa v Sloveniji tematski sklop, ki ga je potrebno reševati celostno. Vodstvo Rokometne zveze Slovenije, v sodelovanju s partnerskimi panožnimi zvezami, je zato na tokratni dogodek povabilo raznovrstno paleto odločevalcev in udeležencev v slovenskem športnem prostoru ter predstavnike športna iz sosednje Hrvaške.

 

Druženje, ki ga je moderiral televizijski novinar in poznavalec slovenskega športa Igor E. Bergant, je z uvodnim nagovorom otvoril predsednik RZS, Franjo Bobinac, ki je povedal, da je šport vpet v vse pore našega življenja in sestavni del vzgoje mladih. Šport nas uči in pripravlja na pomembne življenjske preizkušnje. Predvsem pa zvišuje nacionalno zavest in pripadnost in skladno z naštetim ima šport moč, da spreminja družbo in svet. Nadalje je predstavil razmerje med javnimi sredstvi in sredstvi sponzorjev za reprezentančno delovanje na primeru RZS, kjer je javnih sredstev zgolj za 30 odstotkov, kar ocenjuje, da je potrebno v prihodnje spremeniti, če želimo še naprej ostati konkurenčni na mednarodni ravni. Pozval je, da se nadaljuje dialog za več sredstev za šport, za razvoj športnih organizacij, za promocijo gibanja in zdravega načina življenja, Za več športa v gospodarstvu in politiki, za Slovenijo kot mednarodno športno velesilo in nenazadnje za boljše pogoje in vključevanje športnikov.


V nadaljevanju je dr. Maja Zalaznik iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila ugotovitve satelitskih računov za šport, ki merijo ekonomskih učinke športa. Celotna ponudba športa je za leto 2018 bila ocenjena na 2.112 milijonov evrov oziroma 1,63 % BDP v Sloveniji. V s športom povezanih dejavnostih je zaposlenih 22.500 delavcev oziroma 2,52 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Multiplikator prihodkov za celotno dejavnost športa znaša 1,77, najvišji pa je v dejavnosti športne in druge storitve za prosti čas in znaša 3,1. To poenostavljeno pomeni, da 100 evrov, porabljenih za šport za gospodarstvo pomeni 177 EUR za slovensko gospodarstvo, če pa denar namenimo športnim organizacijam za njihovo osnovno dejavnost pa je multiplikator celo 3,1% kar torej pomeni, da 100 EUR pomeni 310 evrov za gospodarstvo. Ocenjeno je, da šport prispeval skupno dobrih 320 milijonov evrov davkov in prispevkov v državno blagajno, medtem ko je recimo v letošnjem letu bilo iz državnega proračuna za šport namenjenih dobrih 26 milijonov evrov.


Tanja Bilić Brenner iz Olimpijskega komiteja Hrvaške pa je zbrane seznanila s primeri dobrih praks na področju javnega financiranja športa. Predvsem je za razliko od slovenskega športa izpostavila skoraj do 90% sofinanciranega reprezentančnega delovanja športnih zvez in sistematično financiranje športa na lokalni in nacionalni ravni.

 

Srečanje se je sklenilo z okroglo mizo, na kateri so ob gostitelju Bobincu sodelovali tudi olimpijca dr. Petra Robnik, vodja Kariernega centra za športnike na OKS-ZŠZ, Iztok Čop  ter Metod Ropret (predsednik Odbojkarske zveze Slovenije), Robert Perc (predsednik Ju-jitsu zveze Slovenije), Andrej Ribič (predsednik Kajakaške zveze Slovenije) ter Tomaž Ambrožič (lastnik agencije Sport Media Focus). V razpravi je bilo izpostavljeno, da je potrebno zagotoviti podvojitev sredstev za letni program športa na nacionalni ravni (iz 26 na 52 mio EUR), dati večjo podporo države velikim športnim prireditvam, pospešeno uvajati davčne olajšave za šport in športnike ter tudi izboljšati notranjo učinkovitost in boljše koriščenje evropskih sredstev s strani športnih organizacij.


V razpravo, ki je potekala s ciljem iskanja rešitev za financiranje športnih zvez, društev in klubov v Sloveniji, so se z vprašanji in komentarji vključili ostali udeleženci dogodka, med katerimi so bili tudi predstavniki političnih strank bodoče koalicije in kandidat za ministra za gospodarstvo, šport in turizem, Matjaž Han.