Zakaj si se odločil za rokomet?
Nekega posebnega razloga ni bilo. V prvem razredu osnovne šole sem začel obiskovati krožek in še danes igram.
Od koga si se v dosedanji karieri največ naučil?
Izpostaviti moram dva. Prvi je moj prvi trener Robi Lainšček, ki je me naučil vseh osnov. Kasneje mi je precej napotkov dal Ivan Gajić, ki je bil najprej moj soigralec v Velenju in kasneje tudi v Celju.
Tvoj največji dosežek do sedaj?
Evropski naslov lansko leto z mladinsko reprezentanco v Celju.
Kateri nasvet trenerja, ki si ga dobil, je nepogrešljiv?
Da včasih, ko mi ne gre, ni važno koliko žog ubranim, ampak kdaj.
Katero tekmo do sedaj si si najbolj zapomnil in zakaj?
Finale evropskega prvenstva v Celju, pred polnim Zlatorogom, kar je res nekaj neverjetnega in nepozabnega.
Katere primorske besede so te naučili soigralci?
Bolj se držim svojega velenjskega narečja (smeh). V tem hipu se ne spomnim nobene primorske besede.
Kaj ti je na Obali najbolj všeč?
Zagotovo v prvi vrsti to, da temperature ne padejo pod ledišče. Vse je umirjeno, ljudje in okolje so prijetni. Res mi je všeč tukajšnje življenje.
Če bi lahko zaigral za kateri koli klub na svetu, katerega bi izbral in zakaj?
THW Kiel, ker je to velik klub, eden največjih na svetu, ki premore bogato tradicijo.
Kakšen je tvoj ritual pred tekmo?
Posebnega rituala nimam, zagotovo pa pred tekmo skušam v glavi vse odklopiti. Tako pozabim na pritisk in dogajanje ter vse moči usmerim tako, da na tekmi pokažem svoj najboljši obraz.
Kakšen nasvet bi dal mladim, ki se spoznavajo z rokometom?
Da naj zgolj uživajo v igri in dajo vedno vse od sebe.
Kdo ali kaj je tvoja največja motivacija?
Največja motivacija, sem si jaz sam, da se izboljšujem iz dneva v dan.