RK Celje Pivovarna Laško je danes s trenerjem članske ekipe, Tomažem Ocvirkom, ki je to mesto zasedel konec meseca septembra, podpisal pogodbo do izteka sezone 2020/2021.
45-letni strokovnjak, Tomaž Ocvirk, je tako po prevzemu trenerske funkcije, ko se konec septembra ni ustrašil izziva in odgovornosti, ki jo prinaša mesto prvega trenerja Celja Pivovarne Laško, sedaj dobil še dodatno potrditev zaupanja, saj je z vodstvom podpisal pogodbo do izteka sezone 2020/2021. Ocvirk je od prevzema mesta prvega trenerja uspel v ligi prvakov znova obuditi možnosti za preboj v osmino finala. To mu je uspelo, ko je s svojimi varovanci v domači dvorani uspel na kolena spraviti Flensburg, Zaporožje, Zagreb in remizirati z Nantesom, skupaj z ekipo pa ga čaka zahtevna naloga pred zadnjimi štirimi tekmami rednega dela. V državnem prvenstvu je ekipa prav tako zabeležila same uspehe in prevzela vodstvo na prvenstveni lestvici, do konca koledarskega leta pa jo čakata še dva izziva.
Vodstvo kluba, ki je že ob zamenjavi v mesecu septembru nakazalo, da bi Ocvirk lahko bil dolgoročna rešitev na mestu trenerja članske ekipe, je sedaj to potrdilo s podpisom sporazuma do leta 2021, Ocvirk pa je tako deseti trener, ki ekipo vodi od osamosvojitve dalje.
Ob tem je direktor kluba, Rok Plankelj povedal: »V Tomaža Ocvirka smo imeli že ob imenovanju polno zaupanje, ki ga sedaj s podpisom pogodbe do leta 2021 samo še potrjujemo. Je dolgoletni član kluba, predan delu, disciplini in odličen strokovnjak, ki lahko s to ekipo doseže veliko. Cilji kluba so jasni, prepričani smo, da so dosegljivi in želimo jih uresničevati s Tomažem na čelu članske zasedbe.«
Tomaž Ocvirk, nam je ob potrditvi zaupanja, ki ga je dobil s podpisom nove pogodbe, odgovoril na nekaj vprašanj glede vodenja ekipe Celja Pivovarne Laško.
27. september, dan, ko ste bili imenovani za trenerja članskega moštva. Sedaj ste z novo pogodbo dobili še potrditev Je zdaj drugače priti v Zlatorog?
»Ni enostavno, saj gre za izjemno odgovornost in drugačno trenersko delo, kot sem ga opravljal prej. Po drugi strani pa je seveda ponos voditi člansko ekipo Celja Pivovarne Laško in to odgovornost bi sprejel vsakič znova. Res da skorajda ni več prostega časa, veliko več se je potrebno posvečati analizi tekmeca, na podlagi tega pa potem sestavljam treninge, ampak vse to so zadeve, ki si jih vsak trener želi. Po eni strani je potrebno najti kako bi se podredili igri tekmeca, po drugi poiskati njegove pomanjkljivosti. Ogromno se pogovarjam z igralci, saj želim, da smo vseskozi na realnih tleh. Že kot igralec sem zelo rad treniral, prihajal na treninge čistih misli in zdaj to zahtevam tudi od igralcev. Želim, da dajejo maksimum.«
Bili ste rokometaš Celja Pivovarne Laško, danes ste trener članskega moštva najtrofejnejšega slovenskega kluba. Je sploh kaj podobnosti v vlogah?
»Gre za povsem različni vlogi. Nekoč je bilo zame ključno sprejemati navodila trenerja in jih uresničevati na igrišču, na trening si moral priti le dovolj spočit, da si lahko dal vse od sebe. Danes na trening prideš drugače pripravljen, z informacijami o tekmecu in načrtom, kako se nanj pripraviti. Razlika med biti trener ali igralec, je velikanska.«
Obstaja idealna trenerska filozofija, obstaja nekdo, čigar delo želite posnemati?
»Ob igrišču želim biti miren oz. dejal bi, da je potrebno biti miren. Ko gledam trenerje najboljših klubov na svetu, vidim, da so vseskozi pozorni le na igrišče, na svoje varovance, na posvetovanja s sodelavci, kaj v danem trenutku narediti. Trudim se, da bi igralcem podajal informacije na lep način, saj mi je jasno, da nihče ni nalašč zgrešil 100 odstotne priložnosti, 7-metrovke, saj je jasno, da si vsak želi doseči gol.«
Kolikšen je domet te zasedbe?
»Nerealno je pričakovati, da bi se lahko vsak teden enakovredno kosali z velikani rokometa. Lahko pa presenetimo, če nasprotnik na nas za hip gleda podcenjevalno. Zame je v tem trenutku pomembno, da igralci dobijo priložnost za dokazovanje, saj zato trdo garajo na treningih.«
Cilji? Zdaj ste podpisani pod tri domače zmage in remi na ravni lige prvakov.
»Cilji morajo biti, potrebno jih je povedati na glas in morajo biti visoki! Že pred tekmo s Flensburgom sem fantom povedal, da premoremo kakovost, s katero se je možno uvrstiti v osmino finala lige prvakov. Zdaj, ko smo premagali še Motor, Zagreb in remizirali z Nantesom, smo se še za korak približali ciljem. A vsem je jasno, da ni narejenega še prav nič, skupina je zelo izenačena, tudi drugi rezultati nam niso šli v našo korist, zato se moramo dnevno dokazovati, da bi bili nekega dne lahko uspešni. Vem, da fantom ne manjka želje in volje, pomembno pa je, da je pred spomladanskim delom tekmovanja še vse odprto.«
Zmaga nad Flensburgom je prišla takoj po menjavi, pri naslednjih gotovo ni bilo več efekta ob sami menjavi. Kako ste doživeli vse te tekme?
»Proti Flensburgu, kot trener, nisem čutil pritiska, saj se je vse zgodilo hitro. Proti Motorju, Zagrebu in Nantesu pa je bilo drugače. Morali smo zmagati, oziroma doseči uspeh. Na vsako od teh tekem smo se res dobro pripravili in lahko rečem, da so fantje, od prvega do zadnjega, zastavljene naloge, izpolnili do potankosti, le proti Nantesu smo po dobrem začetku naredili preveč napak, a jih z izjemnim zaključkom nato popravili. Moram pa reči, da je tu pomemben vsak posameznik, tudi tisti, ki v določenem trenutku ne igra, ali pa igra manj, saj tudi klop daje energijo fantom v igrišču, pomemben pa je prav vsak detajl in člen naše ekipe.«
In navijači?
»Brez dvoma. Oni so naš osmi igralec! Sam sem sicer tako zelo v filmu tekme, da ne slišim izdatne podpore s tribun, ampak, ko si po tekmi vrtim dogodke nazaj, se prav spomnim, kako so ob njihovi pomoči fantje v težkih trenutkih leteli po igrišču. Vesel sem, da imamo takšno podporo s tribun, verjamem, da bo gledalcev na naslednjih pomembnih tekmah še več, sam pa obljubljam, da bomo na igrišču naredili vse, da se jim za neizmerno pomoč s tribun, ustrezno zahvalimo. Nekaj nalog nas čaka še v tem letu, za cilje na mednarodni ravni bo odločilen februar, kjer vabim vse, da nam pomagajo do morebitnega presenečenja proti favoriziranima gostoma iz Madžarske in Francije. A to sta bila tudi Flensburg in Nantes, pa nam je s pomočjo podpore uspelo.«
Govorite o povezanosti, o dobri energiji v Zlatorogu, o pomoči navijačev. Čutijo vse skupaj tudi fantje?
»To bi bilo sicer potrebno vprašati njih, a za vsakogar od fantov vem, da na treningu daje vse od sebe in gotovo podporo s tribun v prvi vrsti čutijo prav oni. To prinaša rezultat. Uspemo lahko le skupaj, mi z delom na in ob igrišču ter ob podpori klubskih pisarn, ki se vedno znova trudi, da nam zagotovi primerne pogoje in da napolni tribune Zlatoroga. To čutijo tudi navijači in se v skladu s tem odzivajo, to pa pripelje do verižne reakcije, ter do skorajda magične energije Zlatoroga.«
Morda še kakšna misel za konec?
»Vsekakor se želim vsem v klubu zahvaliti za zaupanje, ki mi je bilo izkazano. Hvala tudi fantom ter sodelavcem, ki se trudijo na treningih in tekmah, da skupaj dosegamo zastavljene cilje ter seveda hvala navijačem za podporo in energijo, ki nam jo dajejo. Ker se izteka koledarsko leto, pa bi rad že sedaj izkoristil priložnost in vsem skupaj zaželel vesel, miren in srečen zaključek letošnjega leta ter predvsem vse dobro v letu, ki prihaja. Za nas bo to gotovo polno izzivov.«