Celjani odhajajo v goste k poljskim prvakom

Ne samo to, Kielce prav gotovo tudi nimajo najlepših spominov na Celje, saj so izgubili zadnji dve tekmi s pivovarji, ki sicer v medsebojnih dvobojih vodijo kar s 6:1. To seveda pomeni, da podcenjevanja s strani poljskih prvakov gotovo ne bo in da bodo naredili vse, da Celjane premagajo. 

Na drugi strani pa imajo svoje načrte  seveda  tudi celjski vitezi, ki za napredovanje iz skupine B potrebujejo najmanj štiri točke, pa še to zgolj ob ugodnih rezultatih na preostalih tekmah Kielc in Meškova, ki za namenček v zadnjem krogu igrata med sabo, remi med njima pa bi ob takšnem scenariju ustrezal obema. A časa za različne scenarije, če bi do takšnega razpleta prišlo, bo še dosti. Celjani želijo v prvi vrsti v naslednjih tekmah obrniti krivuljo rezultatov, ki jim po premoru ni naklonjena in prva priložnost za to, pa čeprav zelo zahtevna, bo že tekma v Kielcah, kjer bodo imeli tudi podporo Florijanov, kar bo seveda zelo dobrodošlo. Tekma 12. kroga je na sporedu v  soboto, 17. februarja ob 16. uri s prenosom na Š1.

Branko Tamše ne želi razpravljati o ritmu tekem, ko v vmesnem času težko opravi kvalitetne treninge. Najbolj si želi, v čim krajšem času na višjo raven dvigniti posameznike, ki so nekoliko padli:  »Vsekakor je ritem naporen, to smo vedeli že v naprej, seveda se pozna, a tu ne moremo nič spremeniti, zato nima smisla tarnati nad tem. Moramo se prilagoditi, razmišljati dolgoročno, o celotni sezoni in ne zgolj na kratek rok. Vsekakor odhajamo k tekmecu, Kielcam, ki kažejo formo na zavidljivi ravni in ob dejstvu, da mi nismo na nivoju, ki si ga želimo. Vendar prav zato sem prej poudaril, da moramo gledati dolgoročno, kako igralce, ki niso na pričakovanem nivoju, dvigniti za sklepni del sezone.« Po dveh treningih, ki jih bodo v četrtek opravili v domačem Zlatorogu, se bodo celjski rokometaši že v petek zjutraj odpravili na pot proti Kielcam. Branko  se zaveda, da bo ekipa, ki je v Celju izgubila, poizkusila narediti vse, da se za poraz maščuje: »Jutri je pred nami pot v Kielce, kjer nas čaka zahteven nasprotnik, s kvalitetnimi posamezniki in težka tekma z ekipo, ki ve, da je izgubila v Celju. To seveda pomeni, da bodo naredili vse, da bi bil tokrat rezultat drugačen. Na drugi strani želim, da se fantje sprostijo in odigrajo tekmo kot jo znajo in pokažejo znanje, ki ga premorejo ter da posledično začnemo počasi obračati rezultatsko krivuljo. Še enkrat, zavedamo se zahtevnosti naloge, vendar v Kielce gremo odigrati maksimalno.« 

Borut Mačkovšek je po reprezentančnem premoru, ko na evropskem prvenstvu ni dobival veliko priložnosti v napadu, v tem segmentu igre zelo vroč, medtem ko je že dlje časa tudi eden pomembnejših stebrov obrambe. Borut verjame, da je ekipa sposobna v zadnjih treh tekmah rednega dela lige prvakov osvojiti štiri točke: »Pred nami je težka tekma, saj trenutno ne kažemo najboljše forme. Osebno mi sicer kar gre, vendar bi to takoj zamenjal za ekipne uspehe. Upam, da se nam bo do te tekme na poljskem uspelo zbrati, saj gre za nasprotnika, ki mu Celje ne leži. Zmagali smo dve zadnji medsebojni tekmi, na gostovanju v prejšnji sezoni pa bili zelo dolgo konkurenčni. Če želimo napredovati, potem potrebujemo s treh tekem dve zmagi in ta cilj ter želja mora biti pred nami vse do konca. Verjamem, da smo tega sposobni in da lahko dvig forme pokažemo že na tej tekmi, ki je pred nami.« 

Gre za ekipo, ki jo vodi karizmatični Talant Dujshebaev, nekdaj izjemni rokometaš, ki je vrsto let igral v najboljših klubih, s katerimi je osvojil številne naslove. Poleg tega, da opravlja delo prvega trenerja tega kluba, je sedel še na klop poljske reprezentance in sedaj združuje obe funkciji, podobno, kot je bilo že v primeru Bogdana Wente. Kielce tako nazorno kažejo svoj vpliv v poljskem rokometu, ki uživa zelo veliko medijsko podporo, kot tudi podporo navijačev, kar je osnova za vse ostalo kar jim uspeva. Večino zaslug za moč Kielc gre pripisati Bertusu Servaasu, Nizozemskemu podjetniku, ki že dolga leta živi na Poljskem, kjer ima v lasti eno največjih podjetij za reciklažo tekstila in ki je v mladih letih, do poškodbe, igral nogomet za sloviti Ajax, v Kielcah in okolici pa poleg rokometa, oziroma skozi njega, vodi še nekaj drugih ambicioznih projektov.  

Zasedba Poljakov  je izjemna in polna znanih rokometnih imen, med katerimi so tudi trije Slovenci, Blaž Janc, Uroš Zorman, ki je s Kielcami osvojil še svoj četrti evropski naslov in od pretekle sezone še Dean Bombač. Pred to sezono so izgubili Tobiasa Reichmanna (ki ga je nasledil Janc), Charapowski je odšel v Magdeburg, kar pet igralcev pa so Kielce poslale na posojo, dva od teh v Celje. Poleg Janca jih je okrepil tudi aktualni evropski prvak Alex Dujshebaev (sin trenerja in brat našega Daniela) in Marko Mamić, ki je prišel iz Dunkerqua. Vratarski dvojec tvorita Hrvat Filip Ivić in zimzeleni Poljak Slawomir Szmal. Od ostalih Poljakov so najbolj znani seveda ostali reprezentanti Jurecki, Bielecki, Lijewski, Jachlewski in Kus. Slovenske smo že omenili, potem je tu še Španec Julen Aginagalde, pa še en Hrvat Manuel Štrlek, Srb Darko Djukič, in že prej omenjeni novinci. V ekipi je tako skupaj kar šestnajst različnih reprezentantov iz sedmih držav. Gre za izjemno samozavestno ekipo, ki ne odstopa od svojega načina igre, kar jim na koncu večinoma prinese uspeh. V domačem prvenstvu, z izjemo Wisle, s katero se v prvem delu poljskega prvenstva ne srečajo, nimajo prave konkurence. Po lanskem manjšem razočaranju, ko se niso uvrstili na zaključni turnir v Kolnu, oziroma so izpadli že v osmini finala, imajo letos ponovno najvišje načrte.  Vsekakor spadajo med večje favorite tega tekmovanja, ko se zdi, da imajo še nekoliko močnejšo ekipo, kot pa v preteklem letu, a jim rezultati v tej sezoni vseeno ne gredo povsem po načrtih.