Poslovil se je Mitja Vidic, eden očetov slovenskega rokometa

V soboto zjutraj je prenehalo biti srce Mitje Vidica, enega očetov slovenskega rokometa. Mnoge športne panoge imajo začetnike in ljudi, ki se z zlatimi črkami za vedno zapišejo v zgodovino. V rokometu je takšna oseba prav gotovo Mitja Vidic.

Mitja Vidic je bil soustanovitelj Rokometne zveze Slovenije, leta 1949,  bil tudi njen generalni sekretar, pionir sodniške in trenerske stroke. Velik ljubitelj rokometa je, po študiju v Beogradu,  leta 1949 v Ljubljani ustanovil rokometno sekcijo športnega društva Enotnost, nato Svobodo  in se s svojim neumornim delovanjem na področju ženskega in moškega rokometa ter še posebej z vzgojo mlajših selekcij zapisal med prave legende slovenskega rokometa. V začetnem obdobju svojega delovanja je bil zaprisežen predvsem velikemu rokometu, kasneje tudi malemu, oziroma rokometu kot ga poznamo danes. Vidic ostaja  v zgodovino slovenskega športa zapisan kot pionir rokometne igre na Slovenskem, ob tem pa je tudi tvorec in ustanovitelji  mnogih ljubljanskih klubov,  ter izjemen strokovnjak, ki je ustvaril številne vrhunske igralke, igralce in trenerje, saj je bil tudi avtor številnih strokovnih knjig, tako za trenerje, kot sodnike.

Kot eden prvih diplomantov beograjskega DIF-a je aktivno  sodeloval  s takratno slovensko Visoko šolo za telesno kulturo in prenašal znanje  na nove rodove učiteljev  in trenerjev. Bil je vodja ženskih taborov RZS, trener reprezentanc Slovenije, član predsedstva in strokovnega sveta RZS.   V začetnem obdobju se je ukvarjal tako z moškim kot ženskim rokometom, ob koncu se je bolj usmeril v ženski rokomet.  V sedemdesetih letih je bil soavtor in gonilna  sila izjemno  napredne ideje, saj je spomladi 1977 začel delovati Center za ženski rokomet, za razvoj rokometa v petih ljubljanskih občinah..

Igralke vseh ljubljanskih klubov (Olimpija, Slovan, Polje-Ljubljana, Mokerc-Ig) so bile hkrati registrirane tudi za Olimpijo, ki je tako imela širok igralski nabor, igralke pa so lahko nastopale v kateri koli ljubljanski selekciji. Takšnega sodelovanja bi si verjetno ženski rokomet želel tudi danes. Dolgoletno sistematično delovanje je pomenilo uvrstitev Olimpije v prvo zvezno jugoslovansko ligo, ter kasnejše uspehe Olimpije v evropskih pokalih. Ljubljanska Olimpija je bila pač njegova velika ljubezen.   Prav je , da se ob tej priložnosti ponovno poudari, da se je Rokometni “klub” Olimpija, kot ga poznamo danes, nekoč začel s sanjami, ambicijo in zavzetostjo Mitje Vidica. Mitja Vidic je v Olimpiji deloval od leta 1949 do leta 1991, v zadnjih letih v navezi z ženo Sonjo. Danes pa v spomin na velikega ljubitelja rokometa njegovo ime nosi Olimpijina mladinska rokometna šola.

Mitja Vidic je tej igri z žogo je posvetil vse svoje dolgoletno življenje in je prejemnik najvišjih športnih priznanj naše države. Vidic je  Bloudkov nagrajenec in častni član RZS. Poosebljal je znanje, športni razvoj, strokovnost, organiziransot in neizmerno strast. Mitja Vidic je ta šport  enostavno podoživljal in živel.

Slava mu.