24. 10. 2011

Slovenski športni vrh se je v Tivoliju poklonil rokometni legendi Iztoku Pucu

V spomin na nedavno umrlega nekdanjega rokometaša in reprezentanta Iztoka Puca so v Tivoliju odprli žalno knjigo. Vanjo sta se danes med drugimi vpisala tudi Franjo Bobinac, predsednik Rokometne zveze Slovenije, in Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.

Predsednik OKS Janez Kocijančič, predsednik RZS in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, nekdanji predsednik RZS in sedanji ljubljanski župan Zoran Janković, nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, legendarni slovenski telovadec Miro Cerar, selektor moške rokometne reprezentance Boris Denič in njegov pomočnik Bojan Čotar, nekdanji reprezentančni soigralec Gregor Cvijič in mnogi drugi so se danes vpisali v žalno knjigo, ki bo v sejni sobi Zavoda Tivoli odprta do srede, 26. oktobra, do 18. ure.

"Iztok je bil izrazit športni voditelj, lider ekipe, človek izjemnih igralskih in človeških kvalitet. Njega in njegovo vlogo v slovenskem športu bomo vsi zelo pogrešali," je v spomin na Iztoka Puca dejal Janez Kocijančič, medtem ko je Franjo Bobinac povedal: "Moram priznati, da Iztoka osebno nisem dobro poznal, kot velik ljubitelj športa pa sem ga vseskozi spremljal in navdušujoče gledal, kako je bil pravi vodja bodisi na igrišču bodisi izven njega. V teh žalostnih dneh se radi spomnimo preteklosti, na velike uspehe slovenskega, pa tudi hrvaškega in jugoslovanskega rokometa, katerega pomemben del je bil tudi Iztok Puc. Prepričan sem, da je bil človek, ki se bo trdno vtisnil v spomin svetovnega rokometa. Glede tega smo lahko ponosni, da je igral tudi za Slovenijo."

Nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, ki je v Sydneyju leta 2000 spremljal moško rokometno reprezentanco, prvi slovenski nastop v moštvenih športih na olimpijskih igrah (Slovenija se je čez štiri leta vnovič uvrstila tudi na olimpijski turnir v Atenah) je o Pucu dejal: "Iztok je bil pravi športnik, ki je vsak dan svojega življenja poskušal spremeniti v zmago na igrišču ali izven njega. Na žalost te zadnje bitke, te zadnje tekme, ni zmagal."

Puc je rokometno kariero začel v Šoštanju, nastopal pa je tudi za Borac iz Banja Luke, Zagreb, Celje Pivovarno Laško in Prule. Bil je edini rokometaš na svetu, ki je na olimpijskih igrah nastopal za tri različne reprezentance. Leta 1988 v Seulu je osvojil bronasto kolajno z Jugoslavijo, leta 1996 je bil s Hrvaško v Atlanti zlat, leta 2000 pa je bil s Slovenijo v Sydneyju osmi. Na klubskem področju je z Zagrebom dvakrat zmagal v evropski ligi prvakov. Za Slovenijo je zbral 34 nastopov in dosegel 120 golov.

Po končani igralski karieri je bil nekaj časa direktor Prul 67, nato pa se je preselil v ZDA in življenje posvetil teniški karieri svojega sina Boruta. V zadnjih tednih in mesecih se je Iztok boril z zahrbtno boleznijo, ki ga je na koncu tudi premagala. Rak se je s pljuč razširil še na jetra in eden najboljših slovenskih, evropskih in svetovnih rokometašev vseh časov je po boju s hudo boleznijo umrl v ZDA.

Iztokova zadnja želja je bila, da polovico njegovega pepela raztresejo v Novalji na Pagu, drugo polovico pa na mestu, kjer je pokopana njegova mama.

Iztok Puc izgubil boj z zahrbtno boleznijo, humaniratni tekmi 5. novembra v Celju ostajata Na rokometnih tekmah v Sloveniji minuta molka, od ponedeljka do srede vpis v žalno knjigo