Poslovil se je Aleš Filipčič - Ali

Tvoja življenjska pot se je začela le dah oddaljena od legendarne Skalne kleti v Celju, ki je med starejšimi Celjani poznana po legendarnem rokometnem igrišču z asfaltno podlago na katerem je takratni ŽRK Celje igral v krstni sezoni med prvoligaši države, ki je kmalu za tem postala prvi nosilec zlatega odličja v dvoranskem rokometu z olimpijskih iger  Munchen 72. Vaša družinska hiša je bila namreč na poti tik pred igriščem in vsi vezani na to obdobje smo šli vsakodnevno mimo nje. Morda smo Ti že zarana prenesli virus zastrupljenosti s to našo naj… igro. Glavni prenašalec tega virusa pa je bil cenjeni prof. Tone Goršič, ki nas je novačil po šolskih igriščih in kasneje skozi treninge na tej legendarni lokaciji dokončno zavezal k temu športu. Odigral je tudi najpomembnejšo vlogo pri izobraževanju in navdušenju za poslanstvo biti rokometni trener. Zato se tvoja rokometna pot po aktivni igralski karieri, -v kateri si svoj vrhunec dosegel kot najboljši mladinec klubskega državnega prvenstva  na katerem je tvoje moštvo ŽRK Aero Celja osvojilo enega izmed naslovov mladinskega prvaka in s tem potrdilo sloves najboljše rokometne šole za mlade v državi takrat najmočnejše rokometne lige na svetu, - ni končala z aktivnim igranjem rokometa. Neizbrisno sled si pustil s svojim delom in človeškim pristopom širom Slovenije tako kot klubski in istočasno reprezentančni trener. Z velikim spoštovanjem Te lahko uvrstimo med pionirje ustvarjanja reprezentančnih poti mlade samostojne države, ki je iskala svoj prostor na rokometnem zemljevidu Evrope in Sveta.

Športni trenerji sploh med moštvenimi športi smo ljudje, ki imamo verjetno poklicno ene najbolj polnih telefonskih imenikov. Žal se tisti, ki nam je stvarnik namenil še bivanje na tem svetu soočamo s tem, da se med iskanjem kontaktov ujamemo in ustavimo dostikrat pri tistemu, ki bi ga bilo potrebno izbrisati zaradi odhoda s tega sveta lastnika kontakta. Marsikdo Te ne bo izbrisal iz imenika že iz spoštovanja in spomina nate, tako kot med nami rokometaši tudi dokler bomo živi tisti, ki smo te dobro poznali ne bomo nikoli pozabili nate.

Šport in naš rokomet ima čudovito lastnost socializacije in to brez družbenih omrežij. Socialna mreža, ki jo športniki spletejo skozi svojo športno pot in seveda tudi trenerji je neprecenljiva. Tvoja človeška plat in vrednote, ki si jih gojil in spoštoval se najbolje odraža skozi tvoja rokometna prijateljstva, ki si jih tkal od mladih dni. Tvojo človeško veličino in vrednost tvojega duha, kaže zapis ob tvojem slovesu na FB našega pregovorno skromnega najuspešnejšega rokometaša Slovenije Rolanda Pušnika v katerem se poslovi od tebe kot prijatelja in poročne priče. Biti iskreni prijatelj s takšno športno veličino od rane mladosti do konca svojih dni kaže na tvoj zdrav in veselja ter človeške miline poln značaj.  Zato Te lahko uvrstimo med velikane slovenskega rokometa in ohranimo spoštljiv spomin nate.

Tvoji rokometaši/ce

Zapisal: Aleš Praznik