Jože Valter Galof - Žičo (1945-2014)

V nedeljskem dopoldnevu je rokometno in tudi širšo javnost v starodavnem mestu ob sotočju obeh Sor presunila novica, da je prenehalo biti srce Jožeta Galofa.

Pri 19. letih je bil med ustanovitelji rokometne sekcije pri TVD Partizan, ki je zrasla v nosilni temelj rokometne igre na Gorenjskem. Iskanje novih izzivov je Jožeta Galofa kmalu vodilo iskat nove izzive, ki jih je s svojo smelostjo našel marsikje. Na ljubljanskih Prulah je s tamkajšnjimi zanesenjaki moštvo, ki je delovalo v senci velikega Slovana pripeljal do vidnih mest na slovenski sceni.

Sledila je selitev v Ponikve, kjer so znali srkati izkušnje, ki jih je Jože tedaj že imel. Varovanci tamkajšnjega varstveno-delavnega centra so prav v njem in njegovi ekipi videli možnost uveljavitve tudi na športnem področju in v največji meri jim je uspelo.

Na začetku 90-ih, po skoraj treh desetletjih »gostovanj« pa se je Jože Galof vrnil v domače okolje. Ob manjši prekinitvi, ko je nove izzive poiskal pri ljubljanskem Slovanu, je v zadnjem obdobju na Podnu poskrbel za dva viška rokometa v Škofji Loki. najprej z generacijo Mihe Kešeta v kateri je vidno vlogo igral tudi sin Matej. Še bliže slovenskemu vrhu pa se je prebilo moštvo Jureta Dolenca in za obe generaciji je Jože skrbel kot da bi bili prav vsi člani ekipe njegovi sinovi. Najmanj v občutkih, ki jih prinese le šport je bilo temu tako.

Tudi obdobja ko je bil Jože vpet v kolesarski šport ne gre prezreti in teh let se je tudi nabralo kar precej. Ob preboju med elito je obetavnemu prvorojencu Alešu želel stati ob strani in v klubih poprijel za marsikatero delo. Morda mnogi ne vedo, ampak v Loko je pripeljal tudi kolesarsko dirko in bil organizator poslovilne dirke velikega loškega kolesarskega rojaka Draga Freliha. Kronisti dirk Po Jugoslaviji in Alpe-Adria pa še dandanašnji pripovedujejo o anekdotah, ki so jih doživeli z Galofom.

V vseh teh letih je bil izjemno dejaven tudi v okviru Rokometne zveze Slovenije. Svoje naloge je imel še više, v RZJ. saj je sodeloval v delovanju reprezentančnih selekcij. Ob pripravah reprezentance Jugoslavije za OI v Muenchnu leta 1972 je bil več v Tivoliju kot doma. Posledično je seveda tudi častni član RZS. Jože Galof je vodil tudi združenje prvoligašev, ko je bilo to na samostojni poti.

Sestop škofjeloškega prvoligaša z vidnejših položajev slovenskega rokometa mu je hote ali nehote v mislih ostal do zadnjega dne, čeprav si od tistega novembra 2011 nikdar več ni ogledal rokometne tekme v domači dvorani. Za vedno bo v rokometnem dogajanju v Škofji Loki in tudi v slovenskem rokometu, ime Jožeta Valterja Galofa na zelo vidnem mestu.