Letošnja sezona je zadnja v triletnem ciklusu, ki ste ga predstavili kot čas za naskok na vrh Evrope.
Od takrat, ko smo se pogovarjali o triletnem obdobju, se je v klubu in okoli njega marsikaj spremenilo. Lahko rečem, da sta se pred leti še bolj ali manj cedila med in mleko, nato pa so se zadeve krepko spremenile, saj je zavladala recesija. V klubu smo trdo delali, da se te zadeve na ekipi in igri ne bi poznale oziroma v čim manjši meri, tako pa bomo delali tudi v prihodnje. V tako spremenjenih okoliščinah je seveda težko napovedovati cilje, a če sem realna, lahko v tem trenutku naštejem sedem klubov v Evropi, ki so organizacijsko in kadrovsko močnejši od Krima Mercatorja, kar se v zadnjih sedmih, osmih letih ni dogajalo. Nekatere zadeve, predvsem v zadnji sezoni, so nas malce zamajale, vendar se bomo še naprej trudili slediti zastavljenim ciljem.
Krim Mercator bo tekme v evropski ligi prvakinj igral v novi dvorani v Stožicah. Ali se vam zdi smiselna selitev s Kodeljevega v Stožice?
Tudi zaradi selitve v Stožice bo letošnja sezona specifična za naš klub. Osebno se strinjam z igranjem v novi dvorani, to zadevo pa podpiram in se je veselim. Toda istočasno se seveda pojavlja tudi kopica vprašanj: kako se bodo igralke odzvale na igranje v tako veliki dvorani, kako se bodo - kar se tiče njihovega obiska - odzvali gledalci in podobno. Seveda si nikakor ne bi želela, da bi imeli na domačih tekmah v evropski ligi prvakinj občutek, kot da gostujemo, ne pa igramo pred svojimi navijači v Stožicah. Ena izmed mojih želja je tudi ta, da bi polnili in na koncu tudi napolnili dvorano v Stožicah. To bi bil lahko najlepši Krimov prispevek k slovenskemu športu.
V slovenski rokometni javnosti je veliko prahu dvignilo vaše sodelovanje z žensko člansko reprezentanco Švice.
Ne vem, zakaj se je javnost tako odzvala. Moja vloga v Švici je zelo daleč od selektorstva v klasični obliki, saj smo se s tamkajšnjo zvezo dogovorili samo za dve enotedenski akciji. In to v času, ko igralk Krima Mercatorja zaradi obveznosti v različnih reprezentancah ni na Galjevici. Drugačnost moje vloge je predvsem v tem, da mi ni potrebno pripravljati nobenih programov in poročil ter skrbeti za organizacijske zadeve. Pravzaprav le pridem na reprezentančno akcijo, opravim svoje obveznosti na igrišču in odidem domov. Zame je prava selektorska vloga povsem drugačna: da pripravljaš programe, poročila in vizijo razvoja ter da potem seveda tudi skrbiš za uresničitev te vizije. Moja vloga pa je predvsem svetovalna, obe enotedenski akciji v okviru tednov EHF pa sta, kot sem že poudarila, možni zaradi specifične situacije v Krimu Mercatorju. Vse Krimove igralke so namreč članice reprezentanc, ki so se uvrstile na letošnje evropsko prvenstvo v Skandinaviji: Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Takrat na Galjevici ne bo pravzaprav skoraj nobene igralke, zato niti ne bi imela koga trenirati. Ob tem naj omenim, da sem klubskemu vodstvu sama predlagala, naj mi od plače odtegne denar v času, ko bom odsotna zaradi obveznosti v reprezentanci Švice.
Dejan Kresnik