25. 8. 2010

Intervju s selektorjem kadetske reprezentance Tomažem Juršičem

V rubriki "INTERVJU" tokrat gostuje Tomaž Juršič, selektor moške kadetske reprezentance Slovenije, ki je na nedavnem EP v Črni gori osvojila osmo mesto. Juršič je v intervjuju ocenil nastop Slovenije na EP, spregovoril o pomanjkljivostih za višjo uvrstitev, pojasnil prednosti in slabosti sedanje slovenske kadetske generacije v primerjavi z vrstniki v Evropi in svetu, presenečenjih in razočaranjih v Črni gori... Vabljeni k zanimivemu branju!

 

 

Kako bi ocenili nastop kadetske reprezentance Slovenije v prvem delu EP, v katerem je na treh tekmah (Islandija, Češka, Švica) dosegla tri zmage in prepričljivo osvojila prvo mesto v skupini D?

 

Ocene za prvi del prvenstva so zelo dobre. Vse tekme smo dobili, formo pa smo tudi stopnjevali, saj smo najboljšo odigrali prav s Švicarji, ki je tudi odločala o tem, kdo bo nesel v naslednji krog dve točki. Vse tekme v skupini so bile zelo izenačene, saj so imele vse reprezentance enako možnost za preboj v naslednji krog. Prva tekma proti Islandiji je bila pomembna zaradi dobrega starta v prvenstvo, druga proti Češki zaradi preboja med najboljših osem, tretja proti Švici pa zaradi razloga, ki sem ga že prej omenil. Veseli me dejstvo, da smo premagali Švicarje, saj smo z njimi imeli zares negativen izkupiček v preteklosti, ko smo trikrat izgubili.

 

 

Kateri so bili glavni razlogi – poleg poškodb in kazni – za slabše nadaljevanje, ko je Slovenija na naslednjih štirih tekmah prav tolikokrat izgubila?

 

V nadaljevanju so nas čakali Nemci in Španci. Nemci so edina ekipa, ki nas je na prvenstvu nadigrala, zmagali so popolnoma zasluženo. Na Špance smo se zelo dobro pripravili, a kljub temu smo imeli na tekmi nekajminutni mrk, kar so Španci s pridom izkoristili. Tekmo smo na žalost nesrečno izgubili za zadetek. Za nameček smo igrali tudi brez kapetana in srednjega zunanjega Dušana Fidela, ki je dan prej - po krivici - dobil neposredni rdeči karton. Zagotovo je bil to tudi eden od dejavnikov za poraz. Za nameček se nam je že v 20. minuti poškodoval še drugi srednji zunanji, tako da smo večino tekme igrali brez organizatorja. Po takem porazu, ko si tako blizu uspehu, je potem seveda zelo težko dvigniti ekipo, saj je bila žalost res velika. Vendar smo vseeno na tekmi proti Srbiji vodili do 50. minute, na koncu pa nam je zaradi majhnega števila igralcev zmanjkalo moči. Poleg poškodb se je v ekipo prikradla tudi viroza in želodčne težave, tako da nam zares ni šlo.

 

 

IGRALCEV NISMO OBREMENJEVALI S KOLAJNO

 

 

Slovenija je izpolnila osnovni cilj, uvrstitev med osem najboljših, poleg tega pa si je zagotovila tudi nastop na SP 2011 v Argentini. Ali ste po odličnem začetku EP vendarle pričakovali več kot osmo mesto?

 

Osnovni cilj je bil preboj v drugi krog tekmovanja, kar smo tudi dosegli. Seveda smo si potihem želeli kaj več. Igralcev nismo obremenjevali s kolajno, šli smo tekmo za tekmo. S Španijo smo bili blizu, na koncu pa se je razpletlo nesrečno za nas. Zagotovo je pred temi fanti še veliko zmag, porazi pa so sestavni del športa.

 

Kaj je slovenski izbrani vrsti manjkalo, da bi že v Črni gori na svojem prvem velikem tekmovanju postala del evropske "špice"?

 

Mogoče nam je manjkalo samo malo športne sreče in pa predrznosti, ki jo pri Slovencih prav pogrešam.

 

 

Na katerih igralnih mestih je naša reprezentanca "tanka" in na katerih se lahko najmanj enakovredno kosamo s tekmeci?

 

Morebiti na poziciji levega krila, saj smo bili primorani iskati rešitve v okviru razpoložljivih možnosti. Ampak v naslednjem ciklusu bomo na tej poziciji okrepili konkurenco in poskušali poiskati najboljšo rešitev.

 

 

GLAVNA PREDNOST JE VIŠINA

 

 

Katere so prednosti in slabosti sedanje slovenske kadetske generacije v primerjavi z vrstniki v Evropi in svetu – tako pri telesnih predispozicijah (višina, teža, hitrost, eksplozivnost...) kot pri taktično-tehničnih zadevah v igri?

 

Prednost te reprezentance je zagotovo višina, saj so igralci izredno visoki. Tudi ostalo znanje je dobro in ne zaostajamo za ostalimi reprezentancami. Mogoče smo imeli še največ težav pri napadu z igralcem več, saj se pri tem nismo najbolje znašli, kljub temu, da smo imeli določene kombinacije za ta del igre. Morebiti smo tudi premalo agresivni, žogo dobivamo na mestu in predaleč od gola. A kot sem že rekel, so razlike med ekipami res majhne in velikokrat je odločala samo ena žoga. Znani španski trener Seco je bil na evropskem prvenstvu in je za svojo reprezentanco dejal, da je super, da zmaguje, ampak da na žalost ne vidi igralca, ki bi lahko nekoč igral za reprezentanco A. Mi takšne igralce imamo, veliko pa je seveda odvisno od njih samih. Nekateri že danes vedo, kaj si želijo v življenju, nekateri pa na žalost ne. Uspelo pa jim bodo samo s trdim delom in odrekanjem.

 

 

Ali vas je presenetil razplet EP, na katerem so kolajne osvojili Hrvaška, Španija in Danska? Katere reprezentance med šestnajsterico so bile za vas pozitivna in katera negativna presenečenja?

 

Razplet me ni presenetil, vedel sem, da so te reprezentance v krogu favoritov za naslov evropskega prvaka. Hrvaška je konstantno dobra, Danska prav tako, o Nemčiji ne gre izgubljat besed, o Španiji pa je bilo že veliko povedanega. Malce so me razočarali Poljaki, Norvežani in Rusi. Presenetili so me Švicarji, čeprav njihovo ekipo zelo dobro poznam, saj sva z njihovim trenerjem Michaelom Sutterjem res dobra prijatelja. Imajo dobro kombinatoriko, so nepopustljivi in igrajo dobro.

 

 

Dejan Kresnik